FOTO: Madžarska hiti z gradnjo zidu, begunci pa spet peš proti Nemčiji

Iz sprejemnega centra v Röszkeju na meji med Madžarsko in Srbijo, ki je obdan s štiri metre visoko ograjo in bodečo žico, sta se danes mimo policijskega kordona prebili dve skupini beguncev, okoli 100 do 150 ljudi, in se peš odpravili proti zahodu. Ena skupina se je odpravila vzdolž železniške proge v smeri mesta Szeged. Policija je ni ovirala, jo je pa spremljala in zaradi varnostnih razlogov tudi ustavila vlak. Druga skupina pa je šla po avtocesti M5 v smeri Budimpešte.

Zaradi nezadovoljstva z razmerami - večurnega čakanja na registracijo na prostem in spanja na prostem - je okoli tisoč beguncev že v ponedeljek zvečer prebilo policijsko zaporo in zapustilo omenjeni begunski center. Skupina približno 200 beguncev se je peš odpravila proti madžarski prestolnici in je po avtocesti prehodila okrog 24 kilometrov. Madžarska policija je zaradi varnostnih razlogov zaprla avtocesto, njeni pogajalci pa so begunce nato prepričali, da se vkrcajo na avtobuse, ki so prišli ponje, in se vrnejo v bližnji center za registracijo prosilcev za azil. S pomočjo prevajalca so jih policisti med drugim obvestili, da z zavračanjem registracije in odhodom iz zbirnega centra zagrešijo kaznivo dejanje, ki ima lahko za posledico tudi izgon iz države.

Kako so begunci bežali pred madžarsko policijo, si lahko pogledate v spodnji fotogaleriji.

Medtem pa je s svojega položaja odstopil madžarski obrambni minister Csaba Hende, in sicer potem, ko se ograja, ki so jo Madžari zgradili, da bi beguncem preprečili vstop, ni izkazala za učinkovito. Le ob koncu tedna se je v Avstrijo in Nemčijo preko Madžarske odpravilo okoli 20.000 beguncev.

Madžarska zdaj napoveduje pospešeno gradnjo zidu vzdolž 175 kilometrov dolge meje s Srbijo. Predsedujoči parlamentarnemu odboru Lajos Kosa je pojasnil, da premier Viktor Orban "sploh ni zadovoljen" s tempom gradnje, za kar je odgovorna vojska.

Policija posredovala na Danskem, v Grčiji še vedno kritično

Policija je morala posredovati tudi na jugu Danske, kjer je okoli 150 beguncev skušalo peš prehoditi pot do Švedske, zaradi česar so morali zapreti avtocesto.

Medtem je situacija še naprej kritična v Grčiji. Po podatkih agencije ZN za begunce (UNHCR) je na grških otokih kar 30.000 beguncev in migrantov, od tega kar 20.000 samo na otoku Lezbos, na Kosu pa kakih 4500. Združeni narodi in grška vlada tako na otok pošiljajo dodatno osebje, da bi čim hitreje opravili registracijo ljudi, ki bi tako lahko odpotovali proti Atenam. Na Lezbosu so v ponedeljek zvečer znova izbruhnili spopadi med migranti in policijo. Kakih 6000 ljudi - večinoma beguncev iz Sirije, ki so že več dni ujeti na otoku, na katerega so prišli s čolni iz Turčije - se je skušalo prebiti na trajekt za celino, na katerem pa je bilo prostora le za okoli 2500 ljudi. Posredovali so policisti in proti migrantom med drugim uporabili gumijevke. Na koncu je trajekt odpeljal prenapolnjen z ljudmi. Grčija je Evropsko unijo in druge organizacije zaprosila za dodatno pomoč, saj je begunski tok preko Turčije enostavno prevelik, da bi ga država zmogla sama, pravijo.

Avramopulos verjame, da bo preselitev 40.000 beguncev kmalu dosežena

Na dnevnem redu plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta v Strasbourgu je bila danes razprava o prvotnem načrtu Evropske komisije, ki je predvideval preselitev 40.000 prosilcev za azil, ki so iz Sirije in Eritreje prispeli v Italijo in Grčijo.

Komisija je sicer v začetku poletja predlagala shemo obveznih kvot za razporeditev 40.000 beguncev po državah članicah EU, a države članice o tem niso dosegle soglasja. Notranji ministri držav članic so se nato julija dogovorili za razporeditev 32.000 prosilcev za azil.

Evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos je izrazil prepričanje, da bo po že doseženi številki 32.000 kmalu dosežen tudi cilj preselitve 40.000 beguncev. Obenem napreduje vzpostavljanje posebnih točk, t.i. hotspots, ob zunanjih mejah EU, kjer pri prvem sprejemu in registraciji beguncev državam pomagajo posebne ekipe strokovnjakov EU. Prve so bile vzpostavljene na Siciliji, naslednja bo v grškem Pireju, je povedal.

Kot je sicer poudaril, si ne more pred begunsko krizo nihče več zatiskati oči. Ta bo Evropo zagotovo zaposlovala še vsaj nekaj let, je ocenil in jo označil kot fenomen, kakršnemu še nismo bili priča. Evropska komisija se je na krizo odzvala hitro, a "seveda so nas dramatični dogodki povozili", je priznal. Zdaj gre za to, da se v praksi dokaže solidarnost, ki je eden od temeljev unije.

Merklova in Löfven zahtevata porazdelitveni ključ za begunce v EU

Tudi nemška kanclerka Angela Merkel je dejala, da je begunski tok ogromen in bo "spremenil podobo njene države v prihodnjih letih". S švedskim premierjem Stefanom Löfvenom sta prav danes po pogovorih v Berlinu poudarila, da vztrajata pri določitvi obveznih kvot za prerazporeditev beguncev po 28 državah članicah EU. Kot sta ocenila, je nujno določiti nek stalen razdelitveni ključ, po katerem si bodo države razdeljevale begunce. Trenutno sta namreč prav Nemčija in Švedska tisti državi, kamor si želi največ prišlekov in jih tudi največ sprejmeta. V Nemčiji letos pričakujejo 800.000 beguncev, na Švedskem pa več kot 80.000.

Glede nove izredne sheme za porazdelitev še 120.000 beguncev iz Italije, Grčije in Madžarske po članicah EU, ki jo bo v sredo v Evropskem parlamentu predstavil predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, je Merklova dejala, da jo pozdravlja, a opozorila, da je to šele "prvi pomemben korak". Temu bo moral po njenih besedah slediti še drugi korak. Končnega števila beguncev namreč ni mogoče predvideti in bo odvisno od razmer na terenu, zato potrebuje unija odprt sistem za porazdelitev vseh s pravico do azila, je poudarila. Izrazila je optimizem, da bo kljub nasprotovanju obveznim kvotam s strani nekaterih vzhodnoevropskih članic EU vendarle mogoče doseči nek kompromis in dogovor. Obenem je posvarila pred grožnjami in pritiski.

Löfven pa je posvaril, da smo priča "humanitarni katastrofi" ter da imamo do beguncev globoko človeško in moralno odgovornost. "Žalosten sem, da obstaja toliko držav, ki se izmikajo svoji odgovornosti," je dejal in obenem izrazil "ponos", ker ima njegova Švedska tako velikodušno politiko do priseljencev.

V katerih evropskih državah sirski begunci najpogosteje prosijo za azil?

Obdobje od aprila 2011 do julija 2015. (Vir: UNCHR)

Gabriel: Nemčija lahko sprejme pol milijona beguncev letno

Po mnenju podkanclerja Sigmarja Gabriela, sicer vodje nemških socialdemokratov, pa je Nemčija sposobna v naslednjih nekaj letih sprejeti po pol milijona beguncev letno. Kot je ocenil v pogovoru za javno televizijo ZDF v ponedeljek zvečer, so se v Nemčiji zagotovo sposobni soočiti s prihodom nekje pol milijona beguncev letno, tudi če bi takšen naval trajal več let. "O tem niti najmanj ne dvomim, morda tudi več," je bil optimističen.

Kot je poudaril, bo Nemčija kot gospodarsko močna država brez dvoma sprejemala "močno nesorazmeren delež" beguncev, a vendarle morajo svoj del bremena prevzeti tudi druge države EU. "Ne moremo kar sprejeti skoraj milijona ljudi vsako leto in jih celovito integrirati v nemško družbo," je opozoril. Dodal je še, da je temeljita sprememba politike EU nujna in neizbežna, saj preprosto ni sprejemljivo, da se unija ob begunski krizi zanaša na le nekaj držav, kot so Nemčija, Avstrija in Švedska.

Begunsko krizo po oceni Grimsa spremljajo tudi veliki varnostni izzivi

Po seji komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb je njen predsednik Branko Grims poudaril, da bi bila edina trajna rešitev poseg na območja, kjer se je vse to začelo. Urediti bi bilo treba tamkajšnje razmere ter vzpostaviti normalno delujoče države in takšne ekonomske razmere, ki bi ljudem zagotavljale človeka vredno življenje. Zaradi različnih mednarodnih okoliščin - v primeru Sirije gre tudi za prisotnost velikih sil - pa kakšne hitre stabilizacije teh območij ni mogoče pričakovati.

Vse to od Slovenije po Grimsovih besedah zahteva spremembe v politiki in usmerjanju sredstev v zagotavljanje varnosti. Tako kot v Sloveniji mirno varno živimo, tega v Evropi skoraj ni, zagotovo pa je to izjemna redkost v svetu, je poudaril. To je treba ohraniti, in da bi to dosegli, bo komisija po današnjem sklepu predlagala "določeno iniciativo", da se danes odprta vprašanja v obliki poročila in priporočil obravnavajo tudi na seji DZ. Podrobneje pa njene vsebine ni opisoval.

Slovenija ima sicer v tem trenutku še srečo, da se ji je begunski val ognil. Vendar pa bi se to lahko kmalu spremenilo, če bo Madžarska na mejo poslala vojsko in če bo Avstrija zapirala meje. V tem primeru bi se ljudje, ki ne želijo ostati v Sloveniji, pač pa so namenjeni na sever, lahko znašli pred zaporo.

Zunanji minister Karl Erjavec pa je po seji potrdil, da so komisijo natančno seznanili z aktivnostmi posameznih ministrstev pri problematiki migracij. Komisija je bila po njegovih besedah zelo zadovoljna s pripravami in ukrepi ter informacijami v zvezi s tem. Tako Erjavec ocenjuje, da je komisija prejela vse potrebne informacije, in da je Slovenija na val beguncev pripravljena. Je pa usklajevalna skupina za reševanje begunske problematike ocenila, da za zdaj ni znakov, da bi se val migrantov z ustaljene balkanske poti preusmeril proti Hrvaški in s tem proti Sloveniji, zato na Slovenijo za zdaj ni posebnega pritiska.