Italijanski mediji so pred dnevi poročali, da bi lahko Italija zaradi možnosti zavračanja migrantov na avstrijsko-slovenski meji, vzpostavila tri žariščne točke - v prazni vojašnici blizu Trbiža na tromeji z Avstrijo in Slovenijo, v bližini Gorice in blizu Trsta.
Predsednica deželne uprave Furlanije-Julijske krajine Debora Serracchiani je pred dnevi zanikala, da Rim načrtuje vzpostavitev žariščnih točk za migrante na meji s Slovenijo in Avstrijo, je pa povedala, da je predvideno odprtje treh centrov za migrante, ki pa so bili načrtovani že pred časom.
Grki prestrašeni, da bodo begunci obtičali v njihovi državi
V Grčiji se medtem krepi strah, da bo v državi ostalo ujetih večje število beguncev in migrantov, če bodo druge evropske države in še posebej sosednja Makedonija zaprle svoje meje. Po poročanju atenskega časnika Katimerini namerava visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR) zato poskrbeti za začasne namestitve v pristanišču Solun.
Kot je povedal predstavnik UNHCR v Grčiji Petros Mastakas, bi lahko kakih 20.000 beguncev in migrantov za krajši čas nastanili v hotelih in zasebnih stanovanjih. Na srednji rok bi lahko število namestitev povečali na 60.000. Kot je dejal, razmišljajo tudi o uporabi vojaških poslopij na severu Grčije, čemur pa vojska zaenkrat nasprotuje.
Župan Soluna Gianis Butaris je pobudo UNHCR za časnik pozdravil kot priložnost, da se reševanje begunske krize finančno podpre s sredstvi iz tujine, saj grške občine, mesta in tudi država denarja za to po njegovih besedah nimajo.
Za migracije pristojni grški minister Janis Muzalas pa je danes razkril, da je Belgija na ponedeljkovem srečanju notranjih ministrov EU v Amsterdamu predlagala, da bi na širšem območju Aten postavili taborišče za 300.000 migrantov. Belgija je tudi odprla to temo, je za radio Skai dodal Muzalas.
Belgijski državni sekretar, pristojen za migracije, Theo Francken, je medtem za belgijski radio VRT dejal le, da potekajo intenzivne razprave o vzpostavitvi zatočišč za 200.000 ali 300.000 beguncev. Pri tem je omenil velika begunska taborišča na zunanji meji EU.
Muzalas pa je še povedal, da je Belgija predlagala tudi, da bi Grčija migrante "potisnila nazaj". "To je nezakonito," je dejal Muzalas in dodal, da so Atene to zavrnile. Ocenil je še, da so številne države v paniki, Grčija pa je v težki situaciji.
Avstrijski kancler pričakuje, da bodo poslanci novo zakonodajo potrdili aprila
Avstrijska vlada je danes v skladu s pričakovanji zaostrila azilno zakonodajo. Med drugim je sprejela sklepa o časovni omejitvi pravice do azila ter omejitvi pravice do združitve družin, poročajo avstrijski mediji. Eno najstrožjih azilnih zakonodaj v Evropi mora potrditi še parlament.
Kancler Werner Faymann je izrazil pričakovanje, da bodo poslanci novo zakonodajo potrdili aprila. Ob tem je dejal, da bo zakon veljal retroaktivno.
Predlagana zakonodaja pravico do azila omejuje na tri leta, nato pa naj bi pri vsakem azilantu preverili, ali se že lahko varno vrne v svojo državo. Ukrep bo veljal za vse, ki so v Avstrijo prišli od novembra lani. Nove omejitve se obetajo tudi upravičencem do subsidiarne zaščite, ki v Avstriji ne dobijo azila, a jim v domovini grozi nasilje. Med njimi prevladujejo Afganistanci. Ti bodo lahko svoje družinske člane z izjemo mladoletnih v Avstrijo pripeljali šele po treh letih.
Za prišleke s statusom begunca ta omejitev ne bo veljala, a bodo morali prošnjo za združitev družin vložiti v roku treh mesecev, da bi se izognili dodatnim finančnim predpogojem. Ta omejitev bo sicer veljala le, če ne bo v nasprotju s pravico do družinskega življenja, ki je zapisana v Evropski konvenciji o človekovih pravicah.
Avstrijski politični vrh je današnjo odločitev vlade o zaostritvi zakonodaje označil za signal tako Avstrijcem kot tudi tujini. Faymann je dejal, da gre za ukrep, ki bo omogočil spoštovanje nedavno določene zgornje meje za sprejetje beguncev.
Podkancler Reinhold Mitterlehner pa je ocenil, da so tako sporočili, da je beguncev preveč in da se vračajo k temeljem pravice do azila. Obenem pa so prosilcem za azil po njegovih besedah pokazali, da obstaja določeno tveganje za vrnitev v domovino.
Faymann je sicer znova poudaril, da bi glede begunske krize raje videl skupne evropske rešitve, a ker ni pričakovati hitrih odločitev s strani EU, se je Avstrija odločila ukrepati sama.
Novo zakonodajo, predvsem kar zadeva časovno omejitev azila, je zagovarjala tudi notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner. Ob tem je zavrnila očitke, da to prinaša veliko birokracije.
Zunanji minister Sebastian Kurz pa je dejal, da je azil vedno "začasna zaščita", zato se ne strinja, da bo časovno omejena pravica do azila otežila vključevanje beguncev v družbo.
Budimpešta: Zgornja meja za sprejem beguncev te še opogumlja
Določanje zgornje meje, koliko beguncev je neka država pripravljena sprejeti, po mnenju tiskovnega predstavnika madžarske vlade Zoltana Kovacsa ni prava pot. Kovacs dvomi, da je te omejitve mogoče uveljaviti, vidi pa jih tudi kot zavajajoče in kot povsem napačno sporočilo beguncem, saj naj bi jih le še vzpodbudile k čimprejšnji poti v Evropo.
Kovacs je sicer kot "dober znak" pozdravil odločitev avstrijske vlade, ki je nedavno določila zgornjo mejo, koliko beguncev bo do leta 2019 še sprejela. A kot je opozoril, so tovrstne kvote lahko zavajajoče in migrantom dejansko sporočajo, da še imajo priložnost: "Človek bo storil vse, da se še prebije noter," tudi s pomočjo ponarejenih dokumentov in laganjem glede svoje identitete, je posvaril.
Budimpešta po njegovih besedah želi, da se tok migrantov v Evropo ne le upočasni, ampak povsem ustavi, v evropsko rešitev pa ne verjame. Drugim državam članicam EU zato svetuje, naj same zaščitijo svoje meje, tako kot to počne Madžarska - ki je, kot je zatrdil, pripravljena na postavitev na stotine kilometrov ograje tudi na meji z Romunijo, če bo to potrebno.
Danska jim bo vzela denar in dragocene predmete
Danski parlament pa je danes sprejel spremembe azilne zakonodaje, s katerimi želijo v Koebenhavnu migrante odvrniti od tega, da bi za azil zaprosili na Danskem. Spremembe azilne zakonodaje je podprlo 81 od 109 prisotnih poslancev. 27 poslancev je glasovalo proti, eden se je glasovanja vzdržal, 70 poslancev pa ni bilo prisotnih v folketingu.
Nekateri so ta ukrep kritizirali kot preveč drastičen. A vlada je ukrep branila z argumentom, da morajo v nekaterih primerih tudi Danci, ki se potegujejo za socialno pomoč, prodati svoje premoženje.
Nova azilna pravila predvidevajo tudi podaljšanje obdobja za združevanje družin za nekatere prosilce za azil za do tri leta. Prosilcem bo tudi otežen postopek pridobivanja stalnega bivališča, skrajšali pa jim bodo tudi obdobje veljavnosti dovoljenja za začasno bivališče. "Za posamezno državo ne obstaja enostaven odgovor, a dokler svet ne stopi skupaj in najde skupno rešitev migrantske krize, mora Danska ukrepati," je med razpravo dejal poslanec Jakob Ellemann-Jensen.
Erjavec: Brez evropske rešitve begunske krize možnost napetosti na balkanski pot
Brez celovite evropske rešitve begunske krize se lahko zgodi, da bodo na posameznih delih migracijske poti izbruhnile napetosti, lahko tudi na avstrijsko-slovenski meji ali slovensko-hrvaški, je novinarjem dejal zunanji minister Karl Erjavec. Ob tem je posvaril, da bi morebiten premik migracijskega toka proti BiH imel resne posledice za stabilnost regije.
Dejal je, da v odsotnosti celovite evropske rešitve vsaka država išče najboljše rešitve zase. "Vemo, da spomladi lahko pričakujemo vnovično okrepitev migrantskega vala, zato moramo primerno ukrepati. Slovenija bo sprejela vse potrebne ukrepe, da zaščitimo naše državljane, hkrati pa tudi tiste migrante, ki bodo želeli v ciljne države in bodo imeli njihovo dovoljenje za sprejem," je poudaril.
Dodal je, da razume, da imata Italija in Avstrija pripravljene različne ukrepe. Tudi Slovenija jih ima, a minister še vedno upa, da bo sprejeta pobuda premierja Mira Cerarja za zaustavitev neregularnega toka migracij. "Ker če ne bo celovite evropske rešitve, bo vsaka država sama reševala to problematiko, kar lahko vpliva tudi na prihodnost Evrope," je posvaril.
KOMENTARJI (329)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.