Vrh EU je po maratonski in burni razpravi dosegel dogovor o prostovoljni solidarnosti pri sprejemanju beguncev v prihodnjih dveh letih. V zgodnjih jutranjih ali poznih nočnih urah smo se dogovorili, da bomo v skladu z načelom prostovoljnosti nudili pomoč 60.000 beguncem, je povedal slovenski premier Miro Cerar.
Gre za 40.000 beguncev, potrebnih mednarodne zaščite, ki so se zatekli v najbolj obremenjeni Italijo in Grčijo ter bodo razporejeni po drugih članicah, ter za 20.000 beguncev, potrebnih mednarodne zaščite, ki so zunaj EU in bodo preseljeni v članice.
"Zelo pomembno je, da smo se dogovorili, da bomo pri nudenju pomoči porazdelitev opravili po načelih, za katera smo se dogovorili že aprila, se pravi po načelu prostovoljnosti, ki sem ga v imenu naše vlade zagovarjal tudi sam," je poudaril slovenski premier. Cerar je v razpravi izpostavil slovensko zavezo načelu humanitarnosti in solidarnosti ter načelo varnosti. "Tudi Slovenija bo nudila pomoč ustreznemu številu beguncev. O številkah danes še nismo govorili, bomo pa to dorekli do konca julija," je povedal.
Cerar: Čim prej moramo ugotoviti, koliko beguncev je Slovenija zmožna sprejeti
Premier bo o odločitvi takoj obvestil pristojna ministrstva, zlasti notranje ministrstvo. Pričakuje, da bodo že prihodnji teden na vladi zavzeli stališče do tega vprašanja, saj je treba zmogljivosti, integracijske zmožnosti in varnostni vidik preučiti takoj. Čim prej je namreč treba poiskati odgovore na vprašanje, koliko beguncev je Slovenija zmožna sprejeti, po kakšnih postopkih in v kakšnih intervalih. "To so odločitve, ki jih moramo sprejeti čim prej," je poudaril premier.
Voditelji so danes priznali poseben status Bolgariji in Madžarski, ki bosta pri projektu razporeditve beguncev delno izvzeti, ker jih imata že sami toliko, da bi bilo neprimerno, če bi sprejemali še dodatne iz Italije, Grčije ali Malte, je še pojasnil premier.
Cerar je v razpravi izpostavil tudi to, da je Slovenija z ladjo Triglav pripravljena sodelovati v različnih nevojaških vidikih operacij v Sredozemlju ter da podpira celovit pristop k reševanju begunske problematike.
Juncker priznal: Dogovor je "skromen"
Razprava o beguncih je bila sicer po neuradnih informacijah izjemno čustvena in burna. Največ časa so razpravljali o tem, ali naj razporejanje beguncev temelji na prostovoljnem ali obveznem pristopu. Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk in predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker sta na novinarski konferenci po koncu prvega dne vrha poskušala razvodeniti navedbe, da sta se v migracijski razpravi močno sporekla.
"Ne verjemite tistim, ki tvitajo. Ne verjemite tistim, od katerih curljajo informacije med zasedanjem," je dejal Juncker. "Nobenega konflikta ni bilo nocoj med nama z Donaldom," je dodal. Tusk je poudaril, da so te navedbe "čista abstrakcija" in da "nista samomorilca". Juncker je k temu dodal: "Tisti dan, ko se bom odločil za samomor, bo on storil isto."
A Juncker, ki je obljubljal, da se bo do konca boril za svoj predlog obveznih kvot, je vendarle pripomnil, da je dosežen kompromis "skromen". Dejstvo, da potrebuje Evropa dolge ure za takšen dogovor, po njegovem mnenju kaže, da ni kos svojim ambicijam.
