Po poročanju avstralskih medijev je do Tampe danes priplula avstralska transportna vojaška ladja Manoora, da bi begunce prepeljala najprej v glavno mesto Papue Nove Gvineje, Port Moresby, od tam pa z letali na Novo Zelandijo in v južnopacifiško otoško republiko Nauru. Manoora je velika transportna vojaška ladja, ki lahko prepluje 6000 kilometrov in sprejme 450 ljudi, opremljena pa je tudi s sanitetno enoto. Po predlogu Avstralije naj bi begunce prekrcali kar na odprtem morju. Avstralski premier Howard vztraja, da begunci niti za trenutek ne stopijo na avstralska tla. Pred tem je lastnik norveške ladje Tampa dejal, da njihova ladja beguncev ne more prepeljati na 6000 km oddaljeno Novo Zelandijo in Nauru.
Zvezno sodišče v Melbournu je odobrilo, da lahko 460 beguncev s tovorne ladje Tampa premestijo na avstralsko tovorno ladjo Manoora. Doslej je sodišče blokiralo njihovo premestitev, ker so borci za človekove pravice želeli pravno izsiliti azil. Sodišče pa še ni dokončno odločilo, ali bodo begunci z ladjo Manoora odpotovali proti Papui-Novi Gvineji, ali pa bodo lahko stopili na avstralska tla. Premier Howard sicer vztraja na stališči, da beguncem ne bodo dovolili stopiti na avstralska tla, vendar dodaja, da bo vlada odločitev sodišča upoštevala.
Generalni sekretar ZN Kofi Annan je na svetovni konferenci proti rasizmu v Durbanu sinoči opozoril, da avstralski načrt ne predstavlja pravilnega načina za rešitev nastalih razmer. Od Avstralije je zahteval, naj iskalcem azila iz humanitarnih razlogov dovoli stopiti na avstralsko ozemlje bližnjega Božičnega otoka. Po ženevski konvenciji je za rešitev problema pristojno prvo pristanišče, kjer se ladja z begunci zasidra.
Norveška ladja z begunci je tako že sedmi dan zasidrana pred avstralskim Božičnim otokom. Kot je znano, sta beguncem dovolili izkrcanje na njihova ozemlja Nova Zelandija in otoška državica Nauru. Prav na ta otok naj bi prepeljali večino beguncev, na Novo Zelandijo pa naj bi poslali skupino 150 žensk, otrok in družin.
Pogajalci vpletenih držav (Avstralije, Nove Zelandije, Indonezije in Norveške), ki so od petka v Ženevi, so se sicer seznanili s podrobnostmi avstralskega načrta. Avstralski načrt predvideva, da bi begunce poslali na Novo Zelandijo in Nauru, ki sta od Božičnega otoka oddaljena več kot 6000 kilometrov.
Načrt bi lahko preprečilo sodišče v Melbournu, ki bo v ponedeljek odločilo o pritožbi na odločitev vlade, da ne sprejme beguncev. Avstralska vlada je že napovedala, da bo spoštovala odločitev sodišča.
Norveška vlada je avstralske načrte ostro kritizirala in zavrnila vsakršno sodelovanje z avstralsko vlado. Norveško zunanje ministrstvo je sinoči na pogovor poklicalo avstralskega veleposlanika v Oslu in mu izročilo uradno protestno noto, ker Avstralija beguncem ne pusti izkrcanja na Božičnem otoku.
Norveški zunanji minister Thorbjorn Jagland je za norveški časnik Aftenposten dejal, da Avstralija ne spoštuje konvencije Združenih narodov o beguncih. Dodal je, da Norveška ne bo sodelovala pri načrtih za vnovičen prevoz beguncev, dokler je za to ne bo pooblastila Visoka komisarka ZN za begunce Mary Robinson. Jagland je obenem priznal, da ima vlada v Oslu malo praktičnih možnosti, da bi preprečila avstralske načrte. Družba Wallenius Wilhelmsen, lastnica norveške ladje Tampa, je nedavno sporočila, da njena ladja ne bo prepeljala beguncev na Novo Zelandijo in Nauru, kot je načrtovala avstralska vlada.
