1,8 milijona prebivalcev Baskije je na predčasnih parlamentarnih volitvah odločalo o sestavi 75-članskega regionalnega parlamenta. Kot kažejo prve projekcije španskih televizij po zaprtju volišč, je na volitvah zmagala vladajoča koalicija zmernih nacionalistov pod taktirko sedanjega baskovskega premiera Juana Joseja Ibarretxeja. V koaliciji, ki sicer ni dobila absolutne večine v parlamentu, so Baskovska nacionalistična stranka (PNV) in stranka Eusko Alkartasuna (EA). Dobila naj bi med 31 in 33 sedežev, kar je vsaj pet manj od absolutne večine, ki bi jo potrebovala za uveljavitev večje avtonomije pokrajine. Volivci se sicer volitev niso množično udeležili.
Kot je povedala namestnica baskovskega notranjega ministra Pilar Martinez, je bila volilna udeležba do 17. ure 49-odstotna, kar je 8,52-odstotne točke manj kot na regionalnih volitvah leta 2001, ko je bila končna volilna udeležba rekordnih 80 odstotkov. Volitve so sicer potekale brez incidentov.
Premier računal na več glasov
Volitve so bile preizkus za načrt predsednika baskovske vlade in vodje PNV Ibarretxeja, ki predvideva večjo neodvisnost Baskije od Madrida, ki pa mu španska vlada Joseja Luisa Rodrigueza Zapatera nasprotuje. Zmaga PNV, ki je na oblasti v Baskiji od leta 1979, ko je pokrajina dobila avtonomno oblast, je bila pričakovana, vendar pa bi le prepričljiva zmaga in absolutna večina v novem sklicu parlamenta predstavljala ustrezen zagon Ibarretxejevi viziji o večji neodvisnosti pokrajine.
Načrt med drugim predvideva, da bi bila Baskija z 2,1 milijona prebivalcev samostojna "svobodna država", ki bi imela svoje samostojno sodstvo in predstavništvo v Evropski uniji, njeni prebivalci pa svoje državljanstvo. Hkrati bi bila ta "svobodna država" z asociacijskim sporazumom le še ohlapno povezana s Španijo. Načrt predvideva možnost odcepitve od Španije, kar pa je v nasprotju s špansko ustavo, ki odcepitev prepoveduje. Načrt je baskovski parlament decembra lani s tesnim izidom sprejel, španski parlament pa ga je v začetku februarja zavrnil.
