S prisego so se njeni člani zavezali, da bodo svoje naloge opravljali neodvisno in ne bodo sprejemali navodil nobene nacionalne vlade ali drugih organov, prav tako tudi ne bodo opravljali aktivnosti, ki so nezdružljive s položajem evropskega komisarja.

"Ob priliki mojega imenovanja se slovesno zavezujem, da bom svojo funkcijo opravljal popolnoma neodvisno, v splošnem interesu skupnosti, pri izvajanju svojih nalog pa ne bom zahteval ali sprejemal navodil nobene nacionalne vlade ali drugih organov, vzdržal pa se bom tudi opravljanja aktivnosti, ki niso združljive z mojo funkcijo," je s prisego v maternem jeziku prvi med drugim obljubil Jose Manuel Barroso.
Na znanje je Barroso vzel tudi obvezo vlad držav članic, da ne bodo poskušale vplivati na delo komisiji, nadalje pa obljubil, da se bo tudi po izteku mandata obnašal dostojanstveno in da se bo vzdržal ponudb za zaposlitev na določenih delovnih mestih in druge koristi. Izjavo je Barroso nato potrdil tudi s svojim podpisom, sodišče pa jo je vzelo na znanje. Za Barrosom so prisegli tudi komisarji, a ne vsi, temveč le tisti, ki so položaj zasedli prvič.
Skupaj jih je bilo enajst: Franco Frattini (pravosodje, varnost, svoboda; Italija), Olli Rehn (širitev; Finska), Louis Michel (razvojna pomoč; Belgija), Laszlo Kovacs (davki; Madžarska), Nelie Kroes (konkurenca; Nizozemska), Mariann Fischer Boel (kmetijstvo; Danska), Benita Ferrero Waldner (zunanji odnosi; Avstrija), Charlie McCreevy (notranji trg; Irska), Vladimir Špidla (zaposlovanje; Češka), Peter Maldenson (trgovina; Velika Britanija), Andris Piebalgs (energija; Latvija).
Slovesnosti pa so prisostvovali vsi člani ekipe, med njimi tudi komisar iz Slovenije Janez Potočnik, ki je pristojen za znanost in raziskave. Potočnik je sicer pred sodiščem prisegel 28. junija lani, potem ko je postal komisar v prejšnji ekipi Romana Prodija. Prisega velja za zmeraj, so na komisiji v Bruslju pojasnili takšen postopek.
Med njimi je na prvem mestu krepitev gospodarske rasti in zaposlovanja, pri čemer se bo komisija oprla na t. i. lizbonsko strategijo, sledijo ratifikacija ustavne pogodbe, ki naj bi v veljavo stopila 1. novembra 2006, in pogajanja o finančni perspektivi 2007-2013, ki naj bi bila sklenjena junija letos. Nadalje so naloge nove komisije krepitev vloge EU v svetu ter nadaljnje širitve povezave pa tudi lastna uveljavitev in izboljšanje ugleda.
Strateške smernice za svoje delo bo komisija potrdila prihodnji teden, 26. januarja, nato pa jih bo Barroso javno predstavil. Na kratko je sicer predsednik komisije spregovoril tudi danes, po slovesni prisegi v polni glavni dvorani sodišča, kjer je bilo še veliko drugih uglednih gostov, med njimi predsedujoči EU, luksemburški premier Jean Claude Juncker, predsednik Evropskega parlamenta Josep Borrell ter luksemburški vojvodski par.