48-letni pravnik bo mandat od dosedanjega predsednika komisije, Romana Prodija prevzel 1. novembra. Njegovo imenovanje mora potrditi še evropski parlament, ki bo o tem glasoval 21. ali 22. julija. Do takrat naj bi Baroso tudi razkril svoj program in izbral ekipo.
Barroso: Odločitev za kandidaturo ni bila lahka
"Sprejel bom povabilo, ki sem ga dobil," je dejal Barroso. Voditelji Evropske unije naj bi portugalskega premiera še danes zvečer na vrhu v Bruslju imenovali za novega predsednika komisije.
Portugalski premier je svojo odločitev sporočil po tem, ko se je dopoldne sestal s člani svoje vlade in predsednikom države Jorgejem Sampaiom.
Pri tem je dejal, da odločitev ni bila lahka. Sicer naj bi Barroso podal tudi odstop s položaja portugalskega premiera, vendar, kot je dejal, 'ob primernem času'. Ob tem je še menil, da popolnoma spoštuje avtonomijo odločanja predsednika Sampaia in da je prepričan, da se bo našla rešitev v zvezi z njegovim naslednikom na čelu vlade. "Dejstvo, da se premier odpove svojemu položaju zaradi višjih razlogov, ki so v nacionalnem interesu, ne bi smelo vplivati na politično stabilnost," je še ocenil Barroso. "To odločitev sprejemam v izjemnem trenutku v življenju Evropske unije po širitvi na 25 članic in potrditvi ustave," je tudi poudaril. Kot je prepričan, politik s prevzemom odgovornosti v lastni državi sprejme odgovornosti tudi na ravni EU. "Nič od tistega, kar je evropsko, mi ni tujega," je dodal Barroso.
Ahernu se je mudilo
Predsedujoči EU, irski premier Bertie Ahern, je izredni vrh sklical v nedeljo, potem ko je za imenovanje 48-letnega portugalskega premiera Joseja Manuela Duraa Barroso na položaj ugotovil konsenz med članicami. Z Barossovim imenovanjem so tako končana prerekanja zadnjih tednov o Prodijevem nasledniku, ki so vrhunec dosegla na rednem vrhu pred desetimi dnevi, ko se voditeljem ni uspelo sporazumeti o imenu novega predsednika.
Barroso je po meri večine članic
Imenovanje portugalskega premiera velja za dobro kompromisno rešitev. 48-letni socialdemokrat Barroso, ki doma vodi desnosredinsko vlado, je po meri večine članic, za potrditev je namreč potrebna kvalificirana večina. Bodoči prvi komisar ima tudi zahtevani predsedniški ugled, njegova politična usmeritev pa odraža rezultat volitev v evropski parlament, zmago evropske ljudske stranke.
Kot cilj svojega petletnega mandata Barroso poudarja tesnejšo Unijo, z večjo mednarodno vlogo, gospodarsko in politično, največji zalogaj bo integracija novink, priprava novih širitev in uveljavitev proračunske discipline. Imenovanje naslednika Romana Prodija je potekalo v izredni časovni stiski in ob velikem angažmaju irskega premjeja Aherna, ki se je o kandidatu s kolegi pogovarjal že od 1. maja. Nocoj se namreč izteka irsko predsedovanje Uniji, ki bi se lahko pri tem vprašanju končalo tudi neuspešno.
Na nedavnem vrhu Unije članice niso našli skupnega kandidata. Omenjala se je cela vrsta imen, ob belgijskem premjeju Verhofstadtu in komisarju za zunanje odnose britancu Pattnu je kot močan kandidat veljal še luksemburški premer Juncker, ob Barrosu pa se je v zadnjih dneh omenjal še nekdanji šef Svetovne tgovinske organizacije Peter Sutherland.
Barroso: Kličite me kar Jose!
In še dobra vest za tiste, ki bodo imeli težave z izgovorjavo imena novega prvega moža evropske komisije. Jose Manuel Durao Barroso je na novinarski konferenci, takoj po imenovanju, očitno vesel, dejal, da nima nič proti, če pri imenovanju izpustijo del njegovega polnega imena. "Prosim, kličite me samo Barroso, po priimku. Ljudje pa me po imenu kličejo Jose Manuel. Na to se navadiš, se mi zdi...Pozabite na Durao, na Portugalskem imamo navado, da otroku nadenemo več imen," je dejal Barroso. Po kratkem premisleku se je odločil, da je mogoče izpustiti tudi Manuela. "Če želite, mi lahko tudi rečete Jose Barroso, prav nič ne bom jezen," je dejal, "Recimo....Me veseli, Jose Barroso,"
Solana ostaja na svoji funkciji
Na vrhu so šefi vlad oziroma držav tudi podaljšali mandat visokemu predstavniku EU za zunanjo in varnostno politiko, Špancu Javierju Solani, in ga hkrati potrdili kot prihodnjega zunanjega ministra EU. Ko bo v veljavo stopila ustavna pogodba EU, naj bi tako Solana avtomatično postal prvi unijin zunanji minister.
Rop prepričan, da bo Potočnik ostal komisar
Slovenski premier Anton Rop je danes po koncu izrednega vrha Evropske unije v Bruslju napovedal, da bo tudi v novi Evropski komisiji, ki bo petletni mandat začela 1. novembra letos, predstavnik Slovenije najverjetneje Janez Potočnik, trenutno slovenski komisar v ekipi Romana Prodija. "Izbira kandidata bo odvisna tudi od področja dela, a ocenjujem, da obstoji zelo velika verjetnost, da bo komisar spet Janez Potočnik," je dejal Rop.
Konkretno kateri portfelj si bo Slovenija prizadevala zagotoviti svojemu komisarju v ekipi, ki jo bo vodil novi predsednik, Rop ni povedal. Dejal je, da je področij, ki bi bila zanimiva za Slovenijo, več, je pa potrdil, da je med njimi 'tudi področje širitve'. "Seveda pa je nemogoče napovedati, kakšen bo končni izid pogovorov, kajti to je zelo odvisno od kandidatov, razmerij, možnosti," je dejal Rop.
Nadalje je slovenski premier potrdil, da so se pogovori o delitvi portfeljev in imenih dejansko že začeli. "Svoje interese smo že razkrili, zdaj se bodo pogovori nadaljevali z novim predsednikom, ki mu bomo posebej predstavili svoje poglede in razloge," je dejal. Kdaj natančno bo Slovenija formalno predlagala svojega kandidata za komisarja, ni napovedal, je pa zagotovil, da bo to gotovo v dogovoru s predsednikom komisije in v roku.
Sicer pa je Rop danes še poudaril, da je bil novi predsednik komisije Barroso na vrhu imenovan soglasno, kar pomeni, da ga je podprla tudi Slovenija, ki je imela s Portugalsko pod njegovim vodstvom zelo dobre odnose. "Barroso je bil edina dobra in sprejemljiva rešitev za vse, bil je kompromis EU, vseh držav, ki v nadaljevanju pomeni vseskozi iskanje soglasja in ravnotežja med vsemi državami, veliki in majhnimi," je dejal Rop.
Barroso: Nobeno komisarsko mesto še ni oddano
Prihodnji predsednik Evropske komisije Jose Barroso je zatrdil, da še nobeno komisarsko mesto in področje v njegovi ekipi ni oddano. "Dal nisem še nobenih zagotovil. Nekaj držav je že pristopilo k meni, poslušal sem jih, a za sestavljanje ekipe in delitev portfeljev najprej potrebujem potrditev v Evropskem parlamentu," je dejal Barroso.
Pri tem je tudi zatrdil, da je končna odločitev v rokah predsednika komisije. Po pogodbi EU iz Nice ima Evropska komisija precej moči in prizadeval si bo za njeno uresničevanje v praksi. "Zato bom potreboval prave kandidate na pravih mestih", je tudi dejal in pri tem izrazil upanje, da bo v prihodnji komisiji tudi zadovoljivo število komisark.
Na tak način je Barroso zanikal poročanje, da sta Francija in Nemčija v zameno za podporo njegovemu imenovanju dali vedeti, da v prihodnji komisiji pričakujeta dodelitev ključnih gospodarskih položajev – Berlin hoče položaj komisarja za gospodarstvo in industrijo, Pariz pa konkurenco, medtem ko Velika Britanija ne bi imela nič proti področju notranjega trga.
Sicer pa je Barroso po današnjem imenovanju še zagotovil, da si bo kot predsednik prizadeval za ravnovesje med različnimi članicami, velikimi in majhnimi, bogatimi in revnimi, starimi in novimi. "Svoj položaj bom prevzel z dobro mero realizma, entuziazma in veliko ambicij," je še zagotovil novoimenovani predsednik komisije.
