Pred dvema letoma je danes 69-letni Novozelandec Frank (priimka ni želel izdati) izvedel, da ima raka in da se njegovo življenje končuje. Zdravniki so mu dali le še nekaj mesecev. Z ženo sta se jih odločila preživeti kar najbolj polno, ne da bi ju skrbelo za prihranke. Tako sta sestavila seznam želja in se odpravila na potovanje, ki ju je med drugim vodilo v Avstralijo in na Fidži.
Danes, dve leti od diagnoze, je Frank še vedno živ, par pa v finančnih težavah, poroča New Zealand Herald. Ker dolgujeta preračunano 50 tisoč evrov, sta se morala odpovedati ne le življenjskemu stilu, ki sta ga živela po novici o raku, ampak tudi tistemu, ki sta ga bila vajena prej. Za to krivita zdravnike. Diagnoza je bila namreč napačna in čeprav sta presrečna, sta proti bolnišnici vložila pritožbo.

Razprodaja pod ceno
Da bi lahko uresničila svoje želje, sta zakonca prodala svojo hišo, in to močno pod ceno, pa tudi gospodinjske aparate, Frankove obleke, orodje, ribiško opremo in štirikolesnika. Frank je spet začel kaditi in piti kavo – razvadama se je odpovedal, ko so mu prvič odkrili raka.

Par se je nato odpravil na Fidži in na 10-dnevnem sanjskem dopustu zapravil skoraj 20 tisoč evrov. Porabila sta jih za razvajanje v hotelu s petimi zvezdicami, za večerje v dragih restavracijah in za ribiške izlete. Prepričana sta bila, da bosta stroške pokrila z denarjem od življenjskega zavarovanja. Na poti domov sta se ustavila v Avstraliji, kjer živi hči z družino, skoparila nista niti med izleti po domači Novi Zelandiji. "Uživala sva. Preveč denarja sva zapravila za hrano in izlete, najin posel je propadal. A kaj bi storili v takšni situaciji? Če je rekel skoči, sem skočila. Postavljala sem ga v ospredje, dobil je vse, kar je želel," je za New Zealand Herald povedala soproga. Danes pa: "Na kreditni kartici imam 80 tisoč novozelandskih dolarjev (50 tisoč evrov) dolga. Z denarjem, ki sva ga pustila, sva želela znova zagnati posel, a ni uspelo. Bankrotirala sva."
Šele po dveh letih izvedel za napako
Ko sta se vrnila domov, sta le še čakala in se bala dneva, ko bo Frank umrl, ta pa je bil ves čas poln energije, telesne teže ni izgubljal, njegovo zdravje v nasprotju z napovedmi zdravnikov ni pešalo. "Če bi bile bolečine prehude, bi se ubil, a bolečin sploh ni bilo. Vsi so bili presenečeni, ko so me videli živega," pravi Frank.
Šele 23 mesecev po diagnozi sta izvedela, zakaj. Takrat je prišel delavec iz hospica, ki je moža in ženo pripravljal na soočenje s smrtjo. "Rekel je: ’Zadnjič sem tukaj.’ Vprašal sem ga: ’Zakaj?’ Odgovoril je: ’Zato ker nimaš raka.’ Nato sva se spogledala in on me je vprašal: Nisi vedel?’" je povedal Frank. To je bilo dva meseca potem, ko so v bolnišnici odkrili napako. Zakaj ga niso obvestili, ne ve.
V bolnišnici priznavajo napako, a se izgovarjajo, da je bila diagnoza glede na podatke, ki so jih imeli, pravilna. Frank je imel srečo, da se mu rak ni ponovil, vendar to ne pomeni, da se ne bo v prihodnosti, pravijo. Primer preiskuje novozelandska zdravniška zbornica.
KOMENTARJI (26)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.