Bankam odslej državni denar le ob prepričljivem načrtu prestrukturiranja

Prilagojena začasna krizna pravila državne pomoči za banke, ki začnejo v EU veljati danes, kot glavno novost prinašajo zahtevo, da bodo morale banke učinkovit načrt prestrukturiranja načeloma pripraviti, preden jih bo mogoče dokapitalizirati. Pred pomočjo z javnimi sredstvi pa bo treba izkoristiti druge poti za kapitalsko krepitev bank.

V primeru pomanjkanja kapitala bodo morali tako sredstva najprej prispevati lastniki banke in upniki, šele potem bodo lahko banke zaprosile za državno pomoč.

Banke bodo morale pripraviti takšen program prestrukturiranja, vključno z načrtom povečanja kapitala, s katerim bodo prepričljivo pojasnile, kako bodo v daljšem obdobju postale dobičkonosne. Šele nato bo lahko sledila dokapitalizacija.

V skladu s temi spremembami tako ni več pričakovati veliko začasnih odobritev dokapitalizacij s strani Bruslja. Doslej je komisija začasno odobrila dokapitalizacije kot reševalni ukrep, končno odločitev o njihovi skladnosti s kriznimi pravili pa je sprejela na podlagi naknadnega načrta prestrukturiranja.

V Bruslju pravijo, da je bil takšen model učinkovit pri zagotavljanju hitre stabilizacije razmer na finančnih trgih in preprečevanju širjenja krize, a je zaradi tega včasih prišlo do izgube zagona pri prestrukturiranju in posledično do zamud pri nujnih spremembah.

Če pa bo dokapitalizacija z javnimi sredstvi nujno potrebna, da bi se izognili ogrožanju finančne stabilnosti, jo bodo lahko tudi v skladu z novimi pravili začasno odobrili pred dokončnim načrtom prestrukturiranja, a le če bo tudi kompetenten nadzornik potrdil, da je takojšnja intervencija potrebna.

Če pa kakšne banke ne bo mogoče oživiti, bo treba komisiji predložiti načrt zmanjšanja obsega njenega delovanja.

Ta pravila sledijo spremembam v zakonodaji v Uniji, pomembna pa so tudi za Slovenijo, saj je ta sredi procesa sanacije razmer v bančnem sistemu.

Nova pravila se dejansko že izvajajo v primerih NLB in NKBM, pri katerih bo treba pred prenosom sredstev na t. i. slabo banko in dokapitalizacijama najprej končati neodvisna skrbna pregleda in obremenitvena testa ter v Bruselj poslati natančen program prestrukturiranja. V primeru obeh največjih bank je ključno tudi to, da je država obenem daleč največji lastnik.

Nekoliko drugačna je zgodba pri Abanki, ki je prav tako vložila vlogo za prenos slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank, a država v njej vsaj neposredno ni pretežni lastnik. Uprava banke zato za dokapitalizacijo išče tudi zasebne vlagatelje.