V poročilu o pokolu v nekdanji muslimanski enklavi Srebrenica je Banjaluka prvič priznala, da je bilo julija 1995 na območju Zvornika umorjeno večje število Bošnjakov. Natančnega števila umorjenih poročilo ne navaja.
V poročilu, katerega dele je v ponedeljek zvečer objavila banjaluška zasebna Alternativna televizija v oddaji Dosje, med drugim piše, da je bilo "v obdobju med 14. in 17. julijem 1995 večje število bošnjaških zapornikov" z območja kraja Bratunac z "avtobusi in tovornjaki prepeljanih na območje občine Zvornik, kjer so bili zaprti na več krajih".
Kot začasni zapori so med drugim služili objekti kmetijskega posestva Vranjevo, osnovna šola Orehovac in dom kulture v Piličih, piše v poročilu. v teh krajih naj bi bilo ubitih večje število zaprtih Bošnjakov, pokopali pa naj bi jih na območju vasi Petkoviči, Kozluk, Branjevo in Orahovac. Poročilo tudi navaja, da "nekateri podatki kažejo, da so bile omenjene grobnice prekopane in premeščene na druge lokacije".
Proti nekaterim odgovornim že vložene obtožnice
Ena od prič dogajanj v Srebrenici, Mirko Janković, je v izjavi za policijo v Bratuncu povedal, da mu je častnik vojske RS Momir Nikolić ukazal, naj napoti patrulje vojaške policije na cestni odsek Bratunac-Srebrenica zaradi preselitve grobnic z območja Bratunca. Janković je še povedal, da mu je Nikolić ukazal, da preselitev grobnic poteka pod poveljstvom polkovnika Ljubomira Beare iz glavnega štaba vojske RS.
Haaško sodišče je sicer za zločine v Srebrenici vložilo obtožnico proti Nikoliću in Beari. Nikolić je že v Haagu, kjer je nedavno krivdo tudi priznal, medtem ko je Beara na begu. Dom za človekove pravice BiH in visoki predstavnik mednarodne skupnosti za BiH Paddy Ashdown od oblasti RS zahtevata, da se ustanovi komisija, ki bo ugotovila natančno dogajanje v Srebrenici, kjer je bilo leta 1995 ubitih več tisoč ljudi.
Karadžić, Mladić in Gotovina pogoj uspeha za Del Pontejevo
Del Pontejeva napoveduje, da namerava 12 primerov, ki zadevajo 48 osumljenih vojnih zločinov, premestiti v BiH, manjše število primerov pa na Hrvaško in v SČG. Pred tem pa bodo morali biti izpolnjeni določeni pogoji, kot so vzpostavljen program za zaščito prič in nadzor procesov.
Pogoj za končanje dela haaškega sodišča je popolno sodelovanje držav z območja nekdanje Jugoslavije s haaškim sodiščem, predvsem pa izročitev nekdanjih voditeljev bosanskih Srbov Radovana Karadžića in Ratka Mladića ter hrvaškega generala Anteja Gotovine, je poudarila Del Pontejeva. "Sodišče ne bo prenehalo delati, dokler ne bo imelo Karadžića, Mladića in Gotovine," je dejala.
Pri tem je kritizirala Beograd, ker ni izročil dokumentov, ki bi pomagali pri trditvah, da je Milošević med vojnami zagrešil genocid, in ker zavrača aretacijo s strani haaškega sodišča štirih nedavno obtoženih generalov, med katerimi je tudi pomočnik srbskega notranjega ministra Sreten Lukić. "Beograd ne sodeluje z nami in nas obstruira," je dejala. Del Pontejeva je sicer tudi zavrnila ponudbo ameriškega odposlanca za vprašanje vojnih zločinov Pierre-Richarda Prosperja, da bi četverici zadnjih srbskih obtožencev sodili doma v zameno za izročitev Mladića. Kot je dejala, je MladiĆ "prioriteta", da pa zamenjava ni sprejemljiva. Del Pontejeva je ponovno poleg Srbije ostro kritizirala tudi Republiko srbsko. Slednja je še vedno "varen pristan za vojne zločince", Banjaluka pa je nedejavne in mednarodnim silam SFOR "ne dovolij, da bi prijele Karadžića". Ta se po prepričanju glavne haaške tožilke nahaja v Republiki srbski, stalno menjava prebivališče in se občasno skriva tudi v Črni gori.
Del Pontejeva je ponovno zahtevala tudi izročitev Gotovine. To "mora biti pogoj za pristop Hrvaške EU", je dejala, s čimer je nasprotovala nedavni izjavo nemškega kanclerja Schröderja, ki je med obiskom v Zagrebu dejal, da primer Gotovina ne bi smel biti pogoj za pristop države k EU.
Haaška tožilka je tudi potrdila preiskave proti Albancem na Kosovu. Ena obtožnica je že zaključena, tri so pripravljene, dve pa sta še v pripravi. Ob tem je izrazila upanje, da ji bo srbski notranji minister Vladan Batić izročil vojaške dokumente, ki bi dokazali vojne zločine kosovskih Albancev.
