Balkan kmalu v EU?

Evropska komisija je objavila letna poročila o napredku Hrvaške, Turčije, Makedonije, Srbije, Bosne in Hercegovine, Albanije ter Črne gore na poti v Evropsko unijo. Letošnja poročila o napredku so prve ocene o pripravljenosti treh kandidatk - Hrvaške, Turčije in Makedonije - ter štirih potencialnih kandidatk - Srbije, Črne gore, BiH in Albanije - po oktobrskem dogovoru o novi pogodbi EU, ki naj bi tudi omogočila nadaljnje širitve.

Evropski komisar za širitev Olli Rehn je sporočil, da bodo države Zahodnega Balkana leta 2008 podpisale pristopne sporazume z Evropsko unijo. ''Pričakujem, da bodo balkanske države leta 2008 izpolnjevale pristopne pogoje,'' je dejal.

Turčija pa mora narediti več, da bi omogočila spoštovanje temeljnih človekovih pravic, kot so na primer svoboda govora in verska svoboda, je pozval. Rehn je izpostavil Kurde, opozoril pa je predvsem na kršenje pravic otrok in žensk.

Jutri parafiranje sporazuma s Srbijo

Rehn je v Bruslju napovedal, da bo Srbija z Evropsko unijo v sredo v Bruslju parafirala sporazum o stabilizaciji in pridruževanju, sklenitev katerega je nujni in prvi formalni korak k polnopravnemu članstvu v EU. "Imam dobre novice za eno od držav," je parafiranje napovedal Rehn na predstavitvi poročil o napredku Srbije in še šestih držav na poti v EU. Nujni pogoj za sklenitev sporazuma sicer ostaja popolno sodelovanje s haaškim sodiščem, je opozoril.

Rehn se je za sporazum s Srbijo odločil po posvetovanju z glavno tožilko Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carlo Del Ponte, ki je poročala o "izboljšanju sodelovanja tako pri iskanju obtožencev kot pri dostopu do arhivov in dokumentov". Vendar ni "konec poti", to je plod "intenzivnega sodelovanja, ni pa še popolno sodelovanje", je opozoril. Parafiranje sporazuma je sicer samo tehnični korak, s katerim obe strani potrdita, da sta seznanjeni z vsebino dokumenta.

Ključni korak Srbije na poti v Evropsko unijo pa ostaja sklenitev sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju, ki ga država doslej še ni podpisala zaradi nezadostnega sodelovanja s haaškim sodiščem pri iskanju vojnih obtožencev. Nujni pogoj za sklenitev sporazuma pa ostaja "popolno sodelovanje s haaškim sodiščem, ki bi moralo privesti do prijetja in predaje vseh preostalih obtožencev Haagu", med njimi Ratka Mladića in Radovana Karadžića, navaja komisija v poročilu o napredku.

Opozorila Hrvaški pred uveljavitvijo ERC

Evropska komisija je Hrvaško opozorila, da mora rešiti vprašanje zaščitne ekološko-ribolovne cone v Jadranu (ERC), katere uveljavitev za članice EU je Zagreb napovedal s 1. januarjem prihodnje leto, ko krmilo EU prevzame Slovenija. Prav tako je Hrvaško pozvala k trajnim rešitvam drugih odprtih vprašanj, predvsem glede meje.

Bruselj je Hrvaško posvaril tudi, da so "potrebni nadaljnji konkretni koraki za trajne rešitve" tudi glede drugih odprtih dvostranskih vprašanj, saj je bilo na tem področju storjenega malo napredka. Poleg tega so v poročilu omenjena še vprašanja hrvaških varčevalcev Ljubljanske banke, Nuklearne elektrarne Krško in ribiškega dela Sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju.

Na gospodarskem področju je komisija Hrvaško opozorila predvsem na negativen vpliv subvencij za podjetja, ki delujejo z izgubo, pri čemer poudarja prepočasen napredek pri prestrukturiranju ladjedelništva in jeklarstva. "Stabilnost finančnega sektorja se je povečala", vendar "zunanja neravnovesja lahko pomenijo tveganje", je komisija navedla  v poročilu.