Doslej dva primera okužbe
Bakterijo vraničnega prisada so našli v nosu sodelavca pokojnega 63-letnega Stevensona in na računalniški tipkovnici v Stevensonovi pisarni. Oba sta bila zaposlena pri enem od zvenečih predstavnikov ameriškega rumenega tiska, časopisu The Sun s sedežem v znanem upokojenskem centru Floride Boca Ratonu. Tretji domnevni primer okužbe, ki se je pojavil v zvezni državi Virginija, je bil ovržen.
Izvedenci za sodno medicino raziskujejo zvezo med teroristi in antraksom
FBI je zapečatil zgradbo, v kateri je sedež kopice ameriških tabloidov, kot so Enquirer, Globe, Star, National Examiner, Weekly World News in The Sun. Okrog 770 zaposlenih je šlo na zdravniške preglede, medtem pa strokovnjaki pozorno preiskujejo poslovne prostore, če se morda še kje skriva smrtno nevarna bakterija.
Kot poroča CNN, sodno medicinske raziskave zadnjih tednov kažejo, da bakterija antraksa v uredništvo tabloida ni prišla po naravni poti. Po podatkih zveznega urada so v zadnje raziskave o okužbah z antraksom zajeti tudi sodno-medicinski dokazi, ki so bili zbrani v tednih po 11. septembru in bi bili lahko povezani z domnevnimi teroristi.
Biološko orožje
FBI je dognal, da klica, ki je v petek okužila Stevensa ne ustreza nobeni obstoječi različici bakterije antraksa, zato sumi na človeško izdelavo. Po zadnjih podatkih je bila klica antraksa ustvarjena v raziskovalne namene pred petdesetimi leti v laboratoriju v Iowi.
Bakterija vraničnega prisada je idealno biološko orožje, ker ga je težko odkriti. Potem ko se pri okuženi osebi pokažejo simptomi, je ponavadi prepozno, čeprav lahko pomaga takojšen začetek jemanja antibiotikov. Ti so morda rešili življenje Stevensonovemu kolegu, pri katerem so bakterijo odkrili, potem ko je bil na zdravniškem pregledu zaradi neke druge bolezni, proti kateri naj bi jemal antibiotike.
Po podatkih ZN naj bi 17 držav na svetu proizvajalo biološko orožje, med njimi ZDA, Rusija in nepredvidljivi Irak. Svetovna zdravstvena organizacija pa je že leta 1970 ocenila, da bi sprostitev 50 kilogramov vraničnega prisada nad mestom s petimi milijoni prebivalcev povzročila bolezen pri 250.000 osebah, med katerimi bi jih 100.000 zanesljivo umrlo.
Kako se razvija bolezen
Okužba z vraničnim prisadom je menda na začetku podobna navadni gripi ali močnemu prehladu.
Do okužbe z vraničnim prisadom lahko pride prek dihalnih poti in ta oblika je smrtno nevarna, medtem ko so bakterije, ki pridejo v telo skozi kožo, manj nevarne. Vranični prisad ni nalezljiv in se ne prenaša z osebe na osebo.
V ZDA so v 20. stoletju odkrili le 18 primerov okužb s smrtonosno obliko vraničnega prisada, bakterija pa se v naravi nahaja v prsti in med živalmi. Največkrat so se okužili tisti, ki so imeli opravka z volno. Zadnji smrtni primer so v ZDA zabeležili leta 1976. Doslej najhujši primer okužbe z vraničnim prisadom pa je bil leta 1979 v Sovjetski zvezi, ko je bakterija ušla iz vojaškega laboratorija v Sverdlovsku; od okrog 80 okuženih jih je 68 umrlo. Simptomi so se v tem primeru pojavljali od dva do 43 dni po okužbi.
