Nedžad Grabus je poudaril, da živimo v pluralni in demokratični družbi, v kateri svobodno prakticiramo svojo vero, hkrati pa čuti, da so manjšinske verske skupnosti večkrat potisnjene na obrobje naše družbe.
"Zavedamo se, da državni organi nimajo jasne orientacije, ko govorimo o umestitvi Islamske skupnosti v slovenski pravni in kulturni prostor. Čudne odločitve, ki jih nalaga ustavno sodišče v zvezi z vprašanji praznikov ali varuhinja človekovih pravic glede vprašanja obrezovanja dečkov kot vsebinske verske tradicije v islamu in judaizmu, so sporočilo o marginalizirnosti manjšinskih verskih skupnosti, slovenski pravni red pa umeščajo v kategorijo tistih, ki ne spoštujejo pomembnega števila svojih državljanov," je bil kritičen Grabus.
Pojasnil je, da ustavnemu sodišču niso dali pobude o problemu praznikov ali vprašanju zakona o zakolu živali. "Ne glede na to je ustavno sodišče sprejelo splošne sklepe, s katerimi obravnava vprašanje muslimanov, osebe, ki so to storile, pa so se zavestno skrile za zaveso islama kot religije brez strokovnih kompetenc in moralne odgovornosti za svoje delovanje. Celo totalitarne oblasti niso onemogočile in ustavile niti obrezovanja niti prostih dni za praznovanje bajrama in žrtvovanje živali ob kurban bajramu," je poudaril Grabus.
Verska praksa, ki temelji na tisočletni tradiciji, je po Grabusovih besedah del muslimanske identitete. "Naše delovanje bo tudi v prihodnje zasnovano na spoštovanju zakonskih predpisov, toda vztrajali bomo pri uveljavljanju pravic za svobodno prakticiranje svoje vere, ki temelji na ustavi in zakonu o verski svobodi," je še zatrdil.
Zahvalil se je članom Islamske skupnosti, ki vztrajno pomagajo pri gradnji džamije v Ljubljani. Izrazil je pričakovanje, da bodo kmalu sporočili, da se bo nadaljevala druga faza gradnje Islamskega kulturnega centra.
Ramazanski bajram je ob kurban bajramu najpomembnejši praznik muslimanov. Kot so poudarili v Islamski skupnosti, je bajram za vsakega muslimana poseben dan, ker je končno dejanje po postnem času, v katerem se pozabljajo morebitne zamere, obiskujejo sorodniki, prijatelji in sosedi ter obdarujejo otroci.
Ramazan je deveti mesec v muslimanskem koledarju, ki se ravna po luninih menah. Je eden od petih stebrov islama, med katerimi so tudi izpovedovanje vere v Alaha in njegovega preroka Mohameda, molitev petkrat na dan, dajanje miloščine revnim in bolnim ter romanje v Meko vsaj enkrat v življenju.
Slovesnosti ob ramazanskem bajramu so pripravili tudi v 16 drugih mestih po Sloveniji.
KOMENTARJI (34)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.