Britansko zunanje ministrstvo te govorice preučuje. Kot je pojasnil britanski državni sekretar za zunanje zadeve Mike O'Brien, ki je na britanskem zunanjem ministrstvu pristojen za Bližnji vzhod, naj bi se Aziz predal predstavnikom kurdske demokratske stranke (PDK). Iz stranke PDK sicer prihajajo nasprotujoče si izjave. Medtem ko je visoki predstavnik PDK, Nabez Rašid Ahmad, zatrdil, da je Aziz v rokah PDK na območju kraja Irbil, pa je drugi visoki predstavnik stranke, Javhar Salim, govorice o Azizovi predaji zanikal.
Zaradi teh govoric je završalo tudi v Washingtonu. Ameriški diplomatski viri močno dvomijo, da bi se Aziz predal, hkrati pa tudi zatrjujejo, da nimajo nobenih obveščevalnih podatkov, ki bi kakorkoli lahko potrdile te govorice.
Bagdad: novice o Azizovem begu "poceni laži"
Iraško vodstvo je informacije, da je Aziz prebegnil, označilo za »poceni laži«. Po besedah iraških uradnikov Tarik Aziz nadaljuje z delom v iraški prestolnici, po njihovih besedah pa »gre za zadnjo v nizu laži in propagande proti Iraku. Ne oziramo se na te poceni laži,« je dejal Udaj al-Taei, višji uradnik z ministrstva za informiranje. Aziz se je med tem že pojavil na iraški televiziji. »Odločil sem se, da se srečamo … da vam potrdim, da smo pripravljeni na boj,« je skupini novinarjev dejal Tarik Aziz.
Tarik Aziz je sicer edini kristjan v iraškem vodstvu in eden najbolj znanih iraških osebnosti v svetu poleg iraškega predsednika Sadama Huseina. Rodil se je v severnoiraškem mestu Mosul, še vedno pa naj bi ohranil tesne vezi s prebivalci na tem območju in pripadniki PDK. PDK naj bi bila še vedno naklonjena iraškemu režimu, ki jim je pomagal pri boju za prevlado z rivalsko Patriotsko unijo Kurdistana. Kljub temu je sever Iraka od konca zalivske vojne leta 1991 pod neposrednim kurdskim nadzorom in kurdsko samoupravo.
Parlament v Kurdistanu je po navedbah predstavnikov PDK razglasil tudi izredne razmere. Kot vzrok za uvedbo izrednega stanja so navedli množične premike prebivalstva v pokrajini, ki je začelo iz mest bežati v vasi.
Nemčija izgnala štiri iraške diplomate
Nemčija se je odločila iz države izgnati štiri iraške diplomate, ki so jih razglasili za nezaželjene osebe, ker njihove dejavnosti niso bile v skladu z njihovim statusom članov diplomatskega predstavništva. Dejavnosti, ki jih iraškim diplomatom očita Nemčija, v diplomatskem jeziku običajno pomenijo vohunska dejanja. Tiskovni predstavnik nemškega zunanjega ministrstva je v zvezi z rokom, do kdaj morajo diplomati zapustiti Nemčijo, dejal le, da se bo to zgodilo "v kratkem".
Predstavnik nemškega ustavnega sodišča pa je medtem sporočil, da je sodišče prejelo več pritožb proti nemškemu kanclerju Gerhardu Schröderju in članom njegove vlade, ker "naj bi se pripravljali na vojno". Predstavnik sodišča ni želel navesti podrobnosti v zvezi s tožbami, niti, kdaj naj bi sodišče o njih razpravljalo. Nemška komunistična stranka (PDS) je potrdila, da je vložila eno od tožb, druge pa so skupno vložili nemški državljani. Po mnenju PDS se je kancler Schröder izpostavil sankcijam, ko je Američanom dovolil uporabo nemškega zračnega prostora ob morebitnem napadu na Irak in ko je odobril sodelovanje nemških vojakov pri poletih letal vrste awacs zveze Nato.
