Avstrija nadaljuje s prizadevanji za preprečitev novega migrantskega vala, ki bi bil podoben tistemu v lanskem letu, ko je na stotisoče ljudi prek balkanske poti romalo v Zahodno Evropo. "To bomo preprečili z vsemi sredstvi, ki jih imamo na voljo," je za nemško tiskovno tiskovno agencijo dpa zatrdil avstrijski notranji minister Wolfgang Sobotka.
Kot še danes poroča dpa, je Sobotka zatrdil, da na avstrijsko odločenost ne bo vplival niti morebiten propad dogovora med EU in Turčijo glede reševanja begunske krize. "Vsem mora biti jasno: migrantski val nima možnosti, da bi dosegel Avstrijo," je dejal.
Pojasnil je še, da bo Avstrija, ko bo dosežena zgornja meja 37.500 prosilcev za azil, še bolje varovala svoje meje. "Sprejeti so bili ustrezni preventivni ukrepi za ograjo," je še dejal avstrijski notranji minister.
Ekonomske migrante, ki so v državi nezakonito in je ne nameravajo zapustiti prostovoljno, čaka zaporna kazen, je opozoril Sobotka. Dodal je, da bodo avstrijske oblasti imele poslej dostop tudi do prenosnih telefonov migrantov, ki ne bodo sodelovali pri ugotavljanju njihove identitete.
Medtem je Madžarska napovedala, da bo zgradila dodatne žične ograje ob meji s Srbijo.
Hrvaški notranji minister: Na hrvaški meji ne bo žice
Hrvaški notranji minister, ki opravlja tekoče posle, Vlaho Orepić pa je danes v novem begunskem centru v Tovarniku dejal, da zaenkrat ni nevarnosti ponovitve begunskega vala. Nasprotoval je tudi hrvaškem zunanjem ministru Miru Kovaču, ki je dejal, da bo Hrvaška v primeru varnostne potrebe na svoji meji postavila žico.
Stanje ob meji je stabilno, hrvaška policija pa je pripravljena na morebiten nov begunski val, je ponovil Orepić, ki je izpostavil dobro sodelovanje z državami, skozi katere bi lahko znova stekla begunska pot.
Povedal je, da je v srbskih begunskih centrih približno 1500 ljudi in da Madžarska, za razliko od Hrvaške, vsak dan sprejme nekaj beguncev iz Srbije. "To tudi govori o tem, da v tem trenutku ni nobene nevarnosti," je še izjavil.
Orepić je potrdil, da prihaja do primerov, ko prebežniki vstopijo na Hrvaško mimo mejnih prehodov. Če jih hrvaška policija ustavi, jih potem vrne nazaj, odkoder so prišli, je dejal.
Novičarski portal Index.hr je sicer danes poročal, da se Hrvaška tiho pripravlja na morebitne množične migracije in da ni jasno, kako bo ravnala.
Spomnili so, da se je nekdanji hrvaški premier Zoran Milanović s svojo politiko tranzita beguncev in migrantov zameril Madžarski in Sloveniji, ki imata še zmeraj žico ob svojih mejah.
Portal tudi ponavlja ugibanja nekaterih hrvaških medijev, da so se hrvaški policisti iz Slavonije, ki so med turistično sezono pomagali svojim kolegam ob obali, predčasno vrnili v svoje policijske postaje ravno zaradi morebitnega množičnega migrantskega pritiska na mejo.
Dodaja, da so vpoklicali tudi rezervne vojake z vzhoda države, ki jih nameravajo angažirati v primeru jesenskih poplav, kot tudi za logistično podporo policiji ob množičnem prihodu prebežnikov, sklene portal.
Medtem je minister Kovač v Bratislavi danes potrdil, da je Hrvaška pripravljena na morebitno ponovitev prejšnje begunske krize, ko je šlo skozi Hrvaško približno 600.000 ljudi.
"Če bi se kaj takega zgodilo, česar ne pričakujemo, bomo znova sodelovali z Avstrijo, Slovenijo, Srbijo in Makedonijo. Sodelovanje smo že pokazali, ko smo bili učinkoviti in humani," je izjavil Kovač pred začetkom današnjega neformalnega srečanja zunanjih ministrov EU v Bratislavi, kjer razpravljajo o aktualnih političnih in varnostnih vprašanjih.
V ospredju so razmere v Turčiji po julijskem poskusu državnega udara in čistkah, ki so mu sledile. Kovač je dejal, da Hrvaška podpira članstvo Turčije v EU, in dodal, da mora Ankara izpolniti vse kriterije in merila, da bi dosegla ukinitev vizumov za svoje državljane.
Dodal je, da je Turčija pomembna partnerka pri umirjanju migracijskega vala, in izrazil upanje, da se bo tovrstno sodelovanje uspešno nadaljevalo.
Koalicija z načrtovanimi ukrepi za primer novega migracijskega vala še ni seznanjena
V koalicijskih vrstah za zdaj še niso seznanjeni z ukrepi, ki jih po besedah ministrice za notranje zadeve Vesne Györkös Žnidar pripravljajo za primer ponovnega odprtja migracijske poti. Ministrica je v četrtek napovedala možnost skrajnih ukrepov. O problematiki se bo vrh koalicije seznanil predvidoma prihodnji teden, so pojasnili v SMC.
Položaj na področju migracij je trenutno miren, a se notranja ministrica Györkös Žnidarjeva boji, da je "to zatišje le navidezno". Če se bo migracijska pot znova odprla, bo Slovenija prisiljena sprejeti skrajne ukrepe, je povedala na novinarski konferenci po četrtkovi seji vlade.
Na nove ukrepe se Slovenija pripravlja zato, ker ni skupnih evropskih rešitev. Ministrica je pojasnila, da pripravljajo rešitve in ukrepe, ki bi v spremenjenih razmerah omogočili bolj učinkovito upravljanje množičnega nedovoljenega priseljevanja in bi hkrati upoštevali morebitne nepredvidljive ukrepe sosednjih držav.
Tako so v končni fazi priprave spremembe zakona o tujcih. V njem bi spremenili postopke, ki bi omogočili lažje vračanje tistih, ki ne izpolnjujejo pogojev za vstop ali nezakonito prestopijo državno mejo, v države, iz katerih so nezakonito vstopili v Slovenijo. "Gre za skrajne ukrepe, da v primeru grožnje javnemu redu in notranji varnosti kot suverena država določamo pogoje za vstop v državo. Dolžni smo poskrbeti, da ne postanemo žep," je poudarila ministrica.
Koalicijski partnerji z omenjenimi ukrepi še niso seznanjeni. Koalicijski vrh je sicer med drugim sklenil, da se bo o begunski problematiki podrobno seznanil prihodnji teden. Ministrica bo predstavila podrobno poročilo o stanju razmer na terenu ter morebitne scenarije in pripravljene ukrepe, je danes pojasnila vodja poslanske skupine največje vladne stranke Simona Kustec Lipicer.
Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han o ukrepih, ki jih je ministrica napovedala na novinarski konferenci po seji vlade, nima podatkov, a pričakuje, da jih bo predstavila. V vladni koaliciji so po besedah Hana seznanjeni le s tem, da bo ustanovljen urad za migracije.
Podobno tudi v DeSUS pričakujejo, da jih bo Györkös Žnidarjeva seznanila s podrobnostmi in načrtovano zakonodajo ter da bodo ukrepe tudi uskladili. Čeprav z načrti ministrstva niso seznanjeni, pa v drugi največji vladni stranki pozdravljajo navedbe, da se ministrstvo pripravlja na pričakovani drugi migrantski val, so pojasnili.
UNHCR opozarja na smrti beguncev v Sredozemlju, Unicef na okoriščanje kriminalcev
Agencija ZN za begunce (UNHCR) je danes spomnila, da je svet pred letom dni pretresla fotografija sirskega dečka Ajlana Kurdija, ki je utonil med iskanjem varnega zavetja v Evropi. Ob tem je ocenila, da je v Sredozemlju od Ajlanove smrti do danes umrlo ali izginilo 4176 ljudi. Unicef pa je opozoril, da je begunska kriza velik posel za kriminalce.
Kot je spomnil UNHCR, je v prvih osmih mesecih letos na poti v Evropo nevarno morje prečkalo okoli 281.740 ljudi. Število beguncev in migrantov, ki prihajajo v Grčijo, se je kot posledica dogovora med EU in Turčijo ter zaprtja balkanske poti občutno znižalo s preko 67.000 v januarju na 3437 v avgustu.
Hkrati pa število prihodov v Italijo ostaja relativno nespremenjeno z okoli 115.000 beguncev in migrantov, ki so pristali na obalah slovenske zahodne sosede. Lani je bilo število prihodov v enakem časovnem obdobju okoli 116.000.
Glavna sprememba pa je število smrtnih žrtev. Letos je med prečkanjem morja iz severne Afrike v Italijo umrl eden izmed 42 ljudi. Lani je umrl eden izmed 52 ljudi. To pomeni, da je leto 2016 doslej najbolj smrtonosno leto v osrednjem Sredozemlju.
Možnosti, da človek pri njegovem prečkanju umre, so kar desetkrat višje, kot za tiste, ki prečkajo morje med Turčijo in Grčijo. V valovih Sredozemlja v povprečju vsak dan izgine 11 moških, žensk in otrok.
Najbolj izpostavljeni otroci brez spremstva
Unicef je medtem danes opozoril na okoriščanje kriminalcev z otroki begunci in migranti. Po ocenah je od januarja lani okoli pol milijona otrok beguncev in migrantov pomoč poiskalo pri tihotapcih.
Unicef je z namenom osvetlitve ravnanja tihotapcev z migranti v Evropi in oblikovanja boljšega odziva na krizo zbral podatke iz različnih virov. Kot je navedel, podatki Eurostata, objavljeni ta teden, kažejo, da so od januarja 2015 otroci vložili več kot 580.000 prošenj za azil v Evropi.
Nedavno poročilo Europola in Interpola pa ocenjuje, da so več kot 90 odstotkov poti beguncev in migrantov na begu v EU organizirali tihotapci, ki delajo za kriminalne mreže. Po ocenah je vsaj pol milijona otrok na svoji poti pomoč poiskalo pri tihotapcih. Od tega je skoraj 100.000 otrok brez spremstva, ti pa so še bolj nagnjeni k iskanju pomoči pri tihotapcih.
Begunski ali migrantski otroci pogosto ostajajo dolžni tihotapcem. Da bi dolgove poravnali, so izpostavljeni izkoriščanju, navaja Unicef in poziva k nizu ukrepov. Med drugim k večjim prizadevanjem pri dokumentiranju tihotapljenja in trgovine z ljudmi v povezavi z otroki na begu.
