Državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic je na novinarski konferenci dejal, da so razmere v Sloveniji normalne in nespremenjene. "Ni nobenih izrazitih posebnosti v zadnjih dneh," je dejal Šefic.
Pritok beguncev in migrantov v Grčijo je še vedno precej velik, kar pomeni okoli 2000 ljudi na dan. Po besedah Šefica dnevno k nam prihaja od 250 do 800 migrantov, posamezne dni pa ni nobenega. Nemčija in Avstrija imata še vedno omejitve, tako da je balkanski migracijski tok zelo obremenjen, pravi državni sekretar.
Za Slovenijo vse skupaj po besedah Šefica ne prinaša večjih težav in sprememb. Bistvenih novosti ni prinesel niti torkov sestanek policij držav na t. i. migrantski balkanski poti. Potrjena pa sta bila že dosežena dogovora, "da ključna profilacija poteka v Makedoniji" in da lahko v Slovenijo na enem vlaku prispe največ 580 migrantov.
Avstrija še vedno občasno zavrača določene migrante, včasih le dva ali tri na dan, so pa tudi dnevi, ko ne zavrnejo nikogar, pojasnjuje Šefic. Najpogostejši razlog za zavrnitev je, da prebežniki v Avstriji povedo drugačen namen potovanja ali navedejo drugo ciljno državo, denimo Švico. Se pa skušajo slovenske oblasti z avstrijskimi dogovoriti, kako preverjanje oseb še izboljšati, da bi bilo zavrnitev čim manj. Avstrijska policija je sicer sporočila, da so danes zavrnili sprejem 27 migrantov iz Slovenije.
Zavrnjenih oseb je trenutno v državi 231, ki pa se delijo na tri skupine. Ene bodo vrnili v državo iz katere so prišli v Slovenijo, druge v državo izvora, tretja skupina pa so tisti, ki jih zaradi njihove varnosti ne moremo vrniti v državo izvora – ti lahko zaprosijo za azil oziroma imajo možnost začasnega zadrževanja v Sloveniji.
326 prosilcev za azil, od tega 32 mladoletnikov
Od 17. septembra do danes je za mednarodno zaščito pri nas zaprosilo 442 ljudi. Od tega jih je na današnji dan le še 326, je povedal Šefic. Nastanjeni so v Azilnem domu Ljubljana in njegovih izpostavah na Kotnikovi v Ljubljani in Logatcu.
Trenutno se v Sloveniji nahaja 32 mladoletnikov brez spremstva, ki so zaprosili za azil. Od tega jih je 11 nameščenih v kriznih centrih po državi. Gre za otroke, mlajše od 15 let in za katere nastanitev v posebnem oddelku v Azilnem domu ni primerna. Njihova nastanitev v kriznih centrih je kratkotrajna, pravi Šefic, saj so osredotočeni na "zagotovitev prostora na primernih lokacijah, inštitucijah, kjer bomo zagotovili ustrezno vsestransko, tudi vzgojno delo z njimi".
21 mladoletnih prosilcev za azil, ki so starejši od 15 let, pa je nastanjenih v posebnem oddelku v Azilnem domu. Od začetka krize do danes je prošnjo za mednarodno zaščito vložilo 78 mladoletnikov brez spremstva, so še povedali na MNZ.
Posebnosti na zeleni meji ni
Vsak, ki želi vstopiti v Slovenijo, je po besedah državnega sekretarja še naprej podvržen natančnemu preverjanju države izvora, osebnih dokumentov in registracijskih listov. Tako po njegovih besedah še naprej zagotavljajo ustrezno varnost.
Vsi, ki so zavrnjeni, ali ki vstopijo v državo nezakonito, so nameščeni v Center za tujce. "Tam jih evidentiramo, vzamemo prsne odtise in tam ostanejo. Nekaj od tega je upravičenih do milejši ukrep – gre za družine in ženske, te pa namestimo v druge centre po državi," pojasnjuje Šefic.
Glede varovanja zelene meje kakšnih posebnosti v zadnjem tednu ni bilo, dodaja Šefic. "Ni ničesar, kar bi odstopalo od normalnih razmer - tudi od stanja, ki je bilo pred začetkom begunske krize," poudarja. Policijskih poblastil vojska – razen patruljiranja – za zdaj še ni uporabila, saj ni bilo potrebe po tem.
Šefic se je odzval tudi na nasprotovanje ljudi namestitvi migrantov v nekaterih centrih. Zaskrbljenost ljudi, kot je dejal, razume, zato na ministrstvu veliko energije vlagajo v iskanje skupnih rešitev. Sestanke s tem namenom načrtujejo tudi v prihodnjih dneh.
Pogosto je strah pri prebivalcih posledica različnih napačnih informacij, ki se pojavljajo tudi na družbenih medijih, pravi Šefic in dodaja, da so se te do zdaj pokazale za "izmišljene in celo absurdne".
Povedal je, da sprejemna centra Dobova in Gruškovje kot klasična sprejemna centra ostajata, prav tako vsi nastanitveni centri, novih pa za zdaj ne načrtujejo. Slovenija je dobila tudi 110 bivalnikov Razvojne banke Sveta Evrope, ki bi lahko prišli prav, če se bo povečalo število prosilcev za azil.
Poziv Nemčiji, naj sprejme begunce neposredno iz Grčije ali sirskih sosed
Avstrijski kancler Werner Faymann je pozval Nemčijo, naj sprejme begunce neposredno iz Grčije ali sirskih sosed. "Morala bi določiti dnevno kvoto in v skladu z njo begunce sprejeti neposredno iz Grčije, Turčije ali Jordanije," je poudaril za današnjo izdajo avstrijskega časnika Kurier. Predlagal je, da bi bili begunci opremljeni s potrdili za potovanje skozi države na poti do Nemčije. "Avstrija ne more in ne sme biti delilnica beguncev. Temu je treba narediti konec," je poudaril.
"Če naj bi schengenski sistem deloval, česar si želimo, ne gre tako, da begunce od Grčije do Avstrije samo spuščajo čez mejo," je dejal. "Ne bo več dolgo vzdržno, da vsak dan meje prehaja več tisoč ljudi, po drugi strani pa nam Nemčija sporoča, da bo danes sprejela le tisoč, dva tisoč ali enega begunca," je posvaril avstrijski kancler.
Zavzel se je, da bi begunce glede na njihove ciljne države razdelili že na vstopnih točkah v EU – v Grčiji in Italiji. "Ne moremo dopustiti, da ljudje potujejo še 2000 kilometrov, Avstrija pa je čakalnica za Nemčijo. Temu se odločno upiramo," je dejal.
Avstrija proti migrantom tudi z oglasi v državah izvora
Avstrija bo sprožila oglaševalsko kampanjo v državah, kot so Afganistan, Tunizija, Maroko in Alžirija, s katero bo skušala morebitne migrante prepričati, naj raje sploh ne zapuščajo svojih domov in se ne podajajo na pot v Evropo, saj jih tam ne čakajo odprtih rok.
Informacijsko kampanjo s slogani, kot je "Avstrijska azilna zakonodaja je zdaj postala še strožja!", je v torek predstavila avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner. Kot je poudarila, "je stvar poštenosti, da ljudi v njihovih državah seznanimo s tem, da je Avstrija zaostrila azilno zakonodajo".
Begunsko krizo po njegovih besedah še dodatno zapleta dejstvo, da se vse več tujcev, ki so se borili v Siriji, vrača v domovine, s sabo pa prinašajo veščine bojevanja in včasih tudi skrajne ideologije. "V zadnjih mesecih in zadnjem letu v begunskem valu opažamo vse več kriminala, terorizma in tujih borcev," je poudaril Breedlove.
Na Dunaju so pripravili različne plakate, ki jih bodo razobesili po Kabulu in drugih velikih afganistanskih mestih. Na enem od njih bo pisalo "Le začasen azil" – ta se nanaša na nedavno zaostreno azilno zakonodajo, po kateri bodo vsaka tri leta preverjali, ali je oseba še upravičena do azila v Avstriji –, na drugem pa kar "Nobenega azila v Avstriji" in pripis z veliko manjšimi črkami "zaradi ekonomskih razlogov".
Kot poroča nemška tiskovna agencija dpa, so pripravljeni še drugi plakati – npr. takšni, ki opozarjajo, da obstajajo glede pravice do združevanja družin v Avstriji zelo stroga pravila, pri čemer je znova v zelo drobnem tisku dodano, da za begunce te omejitve ne veljajo.
Kljub temu novi še prihajajo
V kraj Idomeni na grško-makedonski meji je ponoči prišlo večje število ljudi, tako da zdaj na meji na nadaljevanje poti proti Evropi čaka že več kot 10.000 prebežnikov, so sporočile človekoljubne organizacije. Makedonija je danes dovolila vstop 250 beguncem. Gre za Sirce in Iračane, ki so prva skupina beguncev, ki ji je Makedonija dovolila vstop po ponedeljku popoldne.
Makedonija je režim spuščanja beguncev v državo po navedbah srbske tiskovne agencije Tanjug še zaostrila in zdaj dovoljuje vstop le še Sircem in Iračanom, ki imajo vse potrebne dokumente. V Makedonijo lahko vstopi dnevno le še nekaj deset ljudi, ki nadaljujejo pot proti Srbiji in naprej v Evropsko unijo.
Na grški strani mejo varujejo številni policisti, na makedonski pa vojska.
Po podatkih Tanjuga v migrantski center v Idomeniju vsak dan pride od 900 do tisoč migrantov, zato je hrane in drugih potrebščin zanje vse manj. Kljub temu v torek na območju niso zaznali incidentov. Po navedbah župana Idomenija je v sprejemnem centru za begunce v Idomeniju trenutno okoli 7000 ljudi, kakih 3000 pa jih je v šotorih na bližnjih poljih.
Avtobusi na območje vozijo nove prebežnike, ki se postavijo v vrste za hrano, medicinsko pomoč in šotore. Kot so za Tanjug povedali ljudje, morajo v vrstah čakati po več ur. Človekoljubne organizacije zato opozarjajo, da je zdravje nekaterih, predvsem otrok, že ogroženo.
Begunci in migranti želijo nadaljevati pot in ne pustijo, da bi jih premestili v zbirne centre drugod po Grčiji.
Kot kaže, se razmere na makedonsko-grški meji ne bodo kmalu umirile, saj v celinsko Grčijo prihajajo novi prebežniki, ki jih s trajekti pripeljejo z grških otokov v Egejskem morju. Samo danes je tako v pristanišče Pirej prispelo približno 1000 ljudi.
HRW kritizira države ob balkanski poti zaradi omejevanja migracij
Za razmere na grško-makedonski meji, kjer je iz ure v uro vse več migrantov, ki želijo nadaljevati pot proti severu Evrope, so krivi diskriminatorno zapiranje meja ob balkanski poti in avstrijska določitev zgornje meje prosilcev za azil, so danes poudarili v organizaciji za človekove pravice Human Rights Watch (HRW). Svarijo, da prebežnikom, ki so ujeti v Grčiji, grozi humanitarna kriza.
Po besedah Eve Cosse iz HRW je zadrževanje kratkoročen ukrep, ki ne rešuje vzrokov nasilja in trpljenja. "To znova dokazuje, da se EU ni uspela skupno odzvati na begunske tokove," je poudarila Cossejeva. Kritično ost je HRW uperil predvsem v Avstrijo in njeno nedavno odločitev, da omeji prihode na svoje ozemlje.
V HRW opozarjajo, da je preprečevanje vlaganja prošenj za azil zaradi narodnosti prosilcev kršitev mednarodnega prava. Tudi avstrijska omejitev števila migrantov, ki jih bodo še sprejeli, je v nasprotju z evropskim in mednarodnim pravom, dodajajo v HRW.
Delavci človekoljubnih organizacij so v Idomeniju ustvarili prostor za otroke:
#savethechildren’s play space in chaotic #Idomeni camp, a place where children come first. pic.twitter.com/BS7MQ5fgal
— Sarah Tyler (@Sarahatsave) March 1, 2016
Grčija začela vračati 308 nezakonitih migrantov v Turčijo
Grčija je začela vračati 308 nezakonitih migrantov v Turčijo. Večinoma gre za Maročane, Alžirce in Tunizijce, so danes sporočili v Evropski komisiji. Ta ukrep sodi v sklop pospešenih prizadevanj, da bi migrante, ki ne izpolnjujejo pogojev za mednarodno zaščito v Evropi, hitro in učinkovito vrnili v njihovo domačo državo ali državo tranzita.
Vračanje poteka ob polnem spoštovanju temeljnih pravic in načela nevračanja v državo, kjer bi bilo ogroženo življenje ali svoboda oseb, ter je bistveni del prizadevanja EU, da reši vprašanje migracij in zmanjša obseg nezakonitih migracij, poudarjajo v Bruslju.
Pospešitev vračanja nezakonitih migrantov je tudi eden temeljnih namenov skupnega migracijskega načrta EU in Turčije, dogovorjenega novembra lani. Vračanje migrantov iz Grčije v Turčijo po navedbah komisije kaže, da so evropska prizadevanja začela roditi sadove.
Turčija je danes sporočila, da je pripravljena dogovor o vračanju nezakonitih migrantov iz članic unije podpisati s 14 državami. Ankara "je ponudila sklenitev tovrstnih dogovorov 14 državam," je povedal tiskovni predstavnik turškega zunanjega ministrstva Tanju Bilgic na tedenski novinarski konferenci v Ankari.
Ni navedel, za katere države gre, je pa pojasnil, da se je za sklenitev teh dogovorov mogoče dogovoriti na podlagi odločitev držav po pogajanjih. Poudaril je še, da ne bo mogoče takoj ustaviti nezakonitih migracij, saj sta potrebna čas in odločenost v boju proti njim.
Natove ladje medtem še naprej čakajo na zeleno luč Turčije
Ladje zveze Nato, ki so že v Egejskem morju in naj bi pomagale pri zajezitvi migracij iz Turčije v Evropo, še niso začele delovati v turških vodah, saj čakajo na zeleno luč Turčije, ob sklicevanju na diplomatske vire poroča francoska tiskovna agencija AFP. Turško zunanje ministrstvo je v odzivu tovrstne navedbe zanikalo. Kljub Natovim prošnjam Turki pretekli konec tedna ladjam zavezništva naj ne bi dovolili vstopa v turške vode.
"Turčija je bila vodilna pri predlaganju misije. Trditve, da Turčija nasprotuje lastnim predlogom ni ne logično in ne konsistentno," je dejal predstavnik turškega zunanjega ministrstva Tanju Bilgic. Obtožbe, da naj bi Turčija blokirala Natovo misijo v Egejskem morju, je označil za "absurdne, nerealistične in izmišljene".
Natovo misijo, ki je namenjena boju proti tihotapcem ljudi, so sprožili ta mesec, da bi Evropi pomagali pri obvladovanju njene najhujše migrantske krize po drugi svetovni vojni.
V skladu z načrti naj bi Natove ladje nadzorovale in patruljirale v Egejskem morju in nato informacije o tihotapcih ljudi predajale turškim in grškim silam ter evropski agenciji za zunanje meje Frontex, da bi se te lažje spopadale s temi problemi. A dolgoletni spori med Atenami in Ankaro o egejskem zračnem prostoru in teritorialnih vodah ovirajo dogovor o podrobnostih Natove misije.
Turške oblasti so zdaj kontraadmirala Jörga Kleina, nemškega poveljnika Natove operacije, pozvale, naj pride v Ankaro, da bi določili območje, kjer bodo lahko plule Natove ladje, navajajo diplomatski viri. Turčija pa pri tem "ne kaže veliko interesa", da bi sprejemala ljudi, ki bi jih Natove ladje prestregle med prečkanjem Egejskega morja.
Tusk pohvalil Slovenijo
Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je v sklopu turneje po državah na t. i. balkanski migrantski poti v spremstvu notranje ministrice Vesne Györkös Žnidar danes obiskal sprejemni center za begunce v Dobovi. Kot je povedal novinarjem, je ta obisk potrdil, da je pristop Slovenije v begunski krizi konstruktiven in pravi. Ob tem je spomnil, da sam že več mesecev zagovarja potrebo po celovitem evropskem načrtu za rešitev begunske krize, ki temelji na dveh stebrih – na eni strani je vnovičen zagona schengena, na drugi nudenje učinkovite človekoljubne pomoči beguncem.
In po torkovem srečanjem s premierjem Mirom Cerarjem je Tusk prepričan, da je Slovenija najboljši zgled, da celoviti evropski načrt za rešitev begunske krize lahko resnično deluje, in da je vrnitev k schengenu predpogoj za to evropsko rešitev. Njegov današnji obisk v Dobovi pa je le še potrdil, da je pristop Slovenije konstruktiven in pravi.
Na novinarsko vprašanje, ali si bo ogledal tudi žično ograjo, ki stoji le nekaj metrov od sprejemnega centra, je Tusk dejal, da ni prepričan, da je to načrtovano, da pa se povsem zaveda ograj in drugih tehničnih ovir ne le v Sloveniji, temveč tudi drugod v tem delu Evrope. "Bojim se, da so včasih potrebni tudi trdi ukrepi, če želimo resnično uveljavljati shengenska pravila. Žal mi je, to je realnost," je poudaril. Razmer v Grčiji, kjer je zaradi zapor na balkanski poti obtičalo že več tisoč beguncev, ni želel komentirati, češ da bo o tem govoril, ko bo v Atenah, kamor bo pripotoval že drevi.
Györkös Žnidarjeva je medtem izrazila zadovoljstvo, da je bila Slovenija znova prepoznana kot kredibilna članica tako EU kot schengenskega prostora oz. da jo je predsednik Evropskega sveta prepoznal kot vzorčen primer celovite rešitve pri obvladovanju migracijskega toka.
Kot je dodala ministrica, se je tako danes potrdila pravilna smer ravnanja in ukrepanja Slovenije, torej da na eni strani vlaga intenzivne napore v evropsko rešitev, na drugi pa je aktivna in uspešna pri iskanju regionalnih rešitev, ki so komplementarne z evropskimi. Sama je Tusku povedala, da schengen ostaja slovenska prioriteta.
Ker je Slovenija varuh schengenskega pravnega reda, je zelo pomembno, da je na zahodnobalkanski poti tako število migrantov oz. takšen obseg migracijskega toka, ki še vedno omogoča kontrolo vsakega migranta po schengenskih pravilih, je dodala.
Ko gre za slovensko pobudo o krepitvi nadzora na makedonsko-grški meji, je notranja ministrica na novinarsko vprašanje poudarila, da Slovenija ni predlagala, da bi bil v Grčiji žep. "Vse naše rešitve so komplementarne evropski rešitvi in tudi rešitvam v Grčiji. Vemo, da je Grčija v težkem položaju, ne želimo njene osamitve, vsekakor pa moramo iskati rešitve, ki so v skladu s konceptom EU, torej da se najprej učinkovito varujejo zunanje meje, da se čim bližje vstopu v EU, v vstopnih državah, vzpostavijo žariščne točke."
Ob teh predpostavkah lahko nato po mnenju ministrice delujejo tudi solidarnostni mehanizmi, tudi premestitev beguncev, pri kateri bo Slovenija sodelovala. Če bo celovita evropska rešitev delovala, bodo po mnenju ministrice pri premestitvi aktivno sodelovale tudi druge države.
UNHCR in IOM z akcijskim načrtom za soočanje z begunsko krizo
Zaradi spremembe situacije v begunski in migrantski krizi je potrebno spremeniti modus operandi, je ob predstavitvi skupnega akcijskega načrta UNHCR in Mednarodne organizacije za migracije (IOM) danes v Ljubljani povedal vodja pisarne UNHCR v Sloveniji Vito Trani. V Slovenijo namreč prihaja manj beguncev, beleži pa več prošenj za azil.
"Prisotnost na terenu je ključna," je povedal Trani ter izpostavil nujnost sodelovanja z vlado ter vladnimi in nevladnimi organizacijami. Kot je pojasnil, je Slovenija še pred nekaj meseci beležila veliko število prebežnikov, ki so prečkali državo, danes je njihovo število veliko manjše, tudi zaradi ukrepov nekaterih drugih držav na begunski in migracijski poti.
Trani, ki je po treh letih delovanja v Turčiji minuli teden prevzel vodenje pisarne UNHCR v Sloveniji, je poudaril, da je treba delovanje prilagoditi aktualnim dogajanjem. Glede na to, da je šele prav prišel, se še seznanja s aktualnim stanjem, a obenem poudarja, da je bilo že veliko storjenega.
Glede nasprotovanj lokalnega prebivalstva namestitvenim centrom za begunce in migrante v Sloveniji je Trani menil, da so napetosti vselej prisotne, kadar beležijo nove prihode. Po njegovih besedah je treba razumeti, da so begunci lahko tudi možnost, ne le breme. Poudaril je še, da bo le dobro koordinirano sodelovanje vseh vpletenih prineslo rezultate.
Koordinator IOM za Zahodni Balkan, Gianluca Rocco pa je izpostavil problem upravljanja oziroma ne-upravljanja migrantskega in begunskega toka. Kot je dejal, so sprva na tok, kamor so se ljudje usmerjali, vplivali zunanji dejavniki, kot so bile ograje na meji, poostreni nadzori, vremenske razmere in podobno. "Na ta tok smo bolj reagirali, kot pa da bi ga upravljali," je menil. Sedaj se situacija po njegovem mnenju spreminja in vsaj obstaja težnja po upravljanju migrantskega toka.
V primeru zapore makedonsko-grške meje Rocco pojasnjuje, da prihaja do velikih problemov, saj se v Grčiji kopičijo ljudje, ki bodo prej ali slej našli novo pot proti severu. Ob tem poudarja, da je zapora posledično privedla do manjšega števila ljudi tudi v Sloveniji, a obenem dodaja, "da se bodo tisti, ki so oziroma bodo prispeli do Slovenije, morebiti odločili, da velja ostati, četudi ni Nemčija". In na tej točki je treba okrepiti postopke za azil ter poskrbeti za primerno integracijo. Kot velik problem je sicer Rocco izpostavil še krepitev mreže tihotapcev ljudi, pri čemer cene po njegovih besedah niti niso več visoke.
Strategija akcijskega načrta sicer med drugim predvideva zagotavljanje varnosti ter omogočanje zakonitih postopkov. Poseben poudarek namenja beguncem s posebnimi potrebami, ženskam in otrokom, ki jih je treba obravnavati prioritetno. Skupaj z vlado in humanitarnimi agencijami je treba poskrbeti za okrepitev zdravstvene oskrbe, poleg začasnih namestitvenih kapacitet pa je treba poskrbeti tudi za trajnejše oblike namestitve ter primerno integracijo.
