Že včeraj so se Avstrijci pripravljali na postavljanje ograje na meji pri mejnem prehodu Šentilj in postavljali stebre, na te pa so danes začeli napenjati ograjo. Avstrijci nameravajo v smeri proti zahodu postaviti 3,4 kilometra žičnate ograje, proti vzhodu pa zgolj 300 metrov, vse skupaj pa naj bi jih stalo do dveh milijonov evrov.
Cerar o ograji na Špiljah: Poteza Avstrije napovedana in pričakovana
Vse ograje v Evropi so posledica nesposobnosti EU, da bi se skupno in ustrezno odzvala na pojav migracij, je prepričan premier Miro Cerar. Poziva SDS k odstopu vlade v trenutku, ko bo na severni meji Avstrija začela postavljati ograjo, premier ni posebej komentiral. Povedal pa je, da je bila poteza Avstrije napovedana in da so jo pričakovali.
SDS kot opozicijska stranka "ob vsaki priložnosti stopnjuje pritisk, ki pa ni potreben", je ob robu mednarodne konference FDI Summit Slovenia 2015 v Ljubljani dejal premier.
Vse ograje v Evropi so po njegovih besedah posledica nesposobnosti EU, da bi se ustrezno odzvala na problem migracij, ki je skupen evropski problem, ne pa slovensko-avstrijski problem. "Če ga ne bomo skupno rešili, tudi ograje ne bodo pomagale," je pojasnil.
Dejstvo je, da je Slovenija članica schengenskega območja in odgovorna članica EU, je dejal Cerar. Po njegovih zagotovilih Slovenija ne bo pristala, da bi se EU o čemer koli začela pogovarjati brez njih. "Dogovarjati se je treba skupaj," je še dejal.
Od oktobra v Slovenijo vstopilo že 303.015
V Slovenijo je v ponedeljek vstopilo 4240 migrantov, danes pa že 3252, v Dobovi pa pričakujejo še vsaj en vlak s 1000 migranti. Skupaj je doslej od sredine oktobra v Slovenijo vstopilo 303.015 migrantov.
Od sredine oktobra je na območju Posavja v Slovenijo vstopilo že več kot 234.000 migrantov. Policisti so dnevno povprečno opravili varnostne preglede in identifikacijske postopke s 4.500 tujci, vsak dan pa so jih v sprejemne in nastanitvene centre prepeljali v povprečju s petimi vlaki in 18 avtobusi, so še sporočili z novomeške policijske uprave.
Na Hrvaškem danes več kot 2000 novih beguncev, še naprej pričakujejo velik pritisk
V Hrvaško je do 9. ure iz Srbije vstopilo nekaj manj kot 2200 beguncev, v začasnem tranzitnem begunskem centru v Slavonskem Brodu pa je na prevoz proti Sloveniji čakalo nekaj več kot 1000 ljudi.V ponedeljek so v Slavonskem Brodu sprejeli približno 5000 oseb, je danes sporočilo hrvaško notranje ministrstvo. Kot so dodali, še naprej pričakujejo velik pritisk begunskega vala iz Srbije.
Od sredine septembra je bilo na Hrvaškem več kot 481.000 beguncev in migrantov, ki so jih organizirano prepeljali proti Madžarski in Sloveniji.
Prebivalci Gorskega kotarja presenečeni
Prebivalci Gorskega kotarja na Hrvaškem so medtem izrazili presenečenje, ko je Slovenska vojska v ponedeljek začela postavljati žičnato ograjo tudi ob mejnem prehodu Petrina v dolini reke Kolpe. Pravijo, da bo žica velika ovira za ribiče in živali.
Predsednik krajevne skupnosti Brod na Kolpi Davorin Klobučar je za hrvaško televizijo v ponedeljek povedal, da je naravni kanjon reke Kolpe precej nedostopen za migracije, ki jih na tem delu po njegovih besedah nikoli niti ni bilo. Poudaril je, da na tem delu meje med Slovenijo in Hrvaško nikoli ni bilo nobene ograje – ne med vojno, ne med uveljavitvijo schengenskega reda na slovenski strani meje.
Tudi nekateri drugi prebivalci s hrvaške stranke meje menijo, da je slovenska ograja nesmiselna, ker je visoka in hitra Kolpa naravna ovira.
Novi list danes poroča, da je slovenska vojska tudi na tem območju postavila žičnato ograjo zaradi preprečevanja ilegalnih migracij ter da obmejni promet poteka ob nekoliko poostrenih varnostnih ukrepih, ki so v skladu s priporočili Evropske unije. Pri tem časnik dodaja, da se zdi žičnata ograja bizarna ob visečem mostu pri vasici Kolpa, ki je vključen v hrvaško-slovenski obmejni projekt Življenje brez meja.
ZN: Na meji z Jordanijo obtičalo 12.000 beguncev
Okoli 12.000 ljudi, ki bežijo pred vojno v Siriji, je obtičalo na meji z Jordanijo, je danes opozoril Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR) in jordanske oblasti pozval, naj begunce spustijo v državo.
UNHCR je opozoril na vse slabše humanitarne razmere in vlado v Amanu pozval, naj v državo najprej sprejme najbolj ranljive skupine – starejše, dojenčke in nosečnice.
11.000 beguncev se nahaja v Rukbanu, okoli osem kilometrov stran od stičišča mej Jordanije, Sirije in Iraka. Okoli 1000 beguncev pa je še v Hadalatu približno 90 kilometrov zahodneje. UNHCR opozarja, da sta ta dva kraja v puščavi, kjer ni veliko sence, vode in rastlinja, zato se zdravstveno stanje beguncev, predvsem otrok, poslabšuje.
"Če beguncev ne bodo spustili v Jordanijo in jim ne bo ponujena pomoč, bodo njihova življenja v tej zimi ogrožena," so v sporočilu zapisali v UNHCR.
Organizacija je sicer ob tem pohvalila jordanski prispevek v sirski begunski krizi, saj ta država gosti več kot 630.000 beguncev, prav tako pa je opozorila, kakšno breme te številke predstavljajo državni infrastrukturi in gospodarstvu. Jordanija sicer trdi, da gosti 1,4 milijona beguncev iz Sirije.
Ob obali Maroka iz vode potegnili 11 trupel migrantov
Maroška mornarica je danes odkrila trupla 11 afriških migrantov, katerih ladja je potonila v Atlantiku. Po poročanju maroške tiskovne agencije MAP se je plovilo z migranti, ki so bili namenjeni na španske Kanarske otoke, prevrnilo zaradi slabega vremena.
Španska mornarica je že v ponedeljek rešila 47 migrantov na ladji, ki je bila na poti na Kanarske otoke.
To pot so nekdaj najpogosteje uporabljali v Evropi namenjeni migranti iz Afrike. Njihovo število je nato zaradi okrepljenih španskih patrulj upadlo.
Vrhunec je naval migrantov na Kanarske otoke dosegel leta 2006, ko je tja prispelo več kot 30.000 migrantov. V letu 2014 jih je tja prispelo le še 296.
Nove tragedije v Egejskem morju
V brodolomu čolna v Egejskem morju v bližini turške obale je danes utonilo šest afganistanskih otrok, med katerimi je bil tudi šestmesečni dojenček, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Dva begunca še vedno pogrešajo, medtem ko so jih pet rešili, med njimi tudi 12-letnega dečka, je poročala turška tiskovna agencija Anatolija.
Na obali grškega otoka Hios so našli tudi naplavljeno truplo petletne sirske deklice.
Francija in Nemčija opozarjata na potrebo po zmanjšanju begunskega vala
Francija in Nemčija sta v skupnem pismu Evropski komisiji opozorili na potrebo po zmanjšanju begunskega vala. V pismu, ki ga je pridobila francoska tiskovna agencija AFP, sta se notranja ministra obeh držav, Bernard Cazeneuve in Thomas de Maiziere, zavzela za bistveno okrepitev na zunanjih mejah EU.
Ob tem sta v pismu, ki ima datum 3. december, poudarila, da ostro zavračata, da bi migrante enačili s teroristi. Kot sta še zapisala, bi morala imeti evropska agencija za zunanje meje Frontex v nujnih primerih na voljo "sile za hitro posredovanje" ter dostop do varnostnih podatkov EU. Prav tako naj bi Frontex deloval zunaj območja EU, če bi to bilo potrebno, ocenjujeta ministra.
Cazeneuve in de Maiziere v pismu tudi kritizirata počasno gradnjo sprejemnih centrov za begunce, za katere menita, da bi morali biti operativni "brez najmanjše zamude", še povzema AFP.
Nemška tiskovna agencija dpa je pred dnevi že poročala, da sta Nemčija in Francija pozvali Evropsko komisijo, naj zaradi begunske krize in nevarnosti terorističnih napadov uvede "sistematičen nadzor državljanov EU na zunanjih mejah območja schengna", in se zavzela za nujno reformo schegenskih pravil ravnanja na mejah.
Ministra sta tudi predlagala, da naj bi bili uradniki Frontexa pooblaščeni za sistematično jemanje prstnih odtisov državljanov tretjih držav.
Komisija naj bi 15. decembra predstavila sveženj za zaščito zunanje meje, ki bo predvidoma vključeval predlog za vzpostavitev evropske obalne in mejne straže.
Članice EU pripravljene prispevati v sklad za begunce v Turčiji
Članice EU so pripravljene solidarno prispevati v sklad treh milijard evrov za pomoč beguncem v Turčiji, je danes povedal finančni minister Dušan Mramor, ki je zelo presenečen nad tako veliko solidarnostjo. "Očitno se Evropa počasi zaveda, tudi države, ki so izven problematičnih migracij tokov, da rešitev leži na meji s Turčijo," je menil.
Evropska komisija je nedavno pripravila pravni okvir za tri milijarde evrov pomoči Turčiji na leto pri soočanju z begunsko krizo, ki naj bi začel delovati 1. januarja 2016.
S tem denarjem želi EU izboljšati socialne in gospodarske razmere sirskih beguncev v Turčiji ter tako zajeziti migracijski tok in preprečiti nezakonite migracije.
Pol milijarde naj bi unija prispevala iz evropskega proračuna, preostalih 2,5 milijarde pa članice. Prispevke članic so izračunali po enakem ključu, kot je izračunan njihov prispevek v evropski proračun na osnovi bruto nacionalnega dohodka (BND).
Največ naj bi po tem ključu prispevala Nemčija, in sicer 534 milijonov evrov. Slovenija pa naj bi po tej metodi prispevala 6,5 milijona evrov.
Skoraj vse članice so po Mramorjevih besedah danes ta predlog podprle. "To je bilo veliko presenečenje," je dejal minister, ki je presenečen zlasti nad tako veliko solidarnostjo držav, ki so doslej solidarnost zavračale.
Še vedno sicer ni jasno, kako bodo obravnavali te prispevke pri ocenjevanju javnih financ, torej ali se bodo ti prispevki šteli pri izračunavanju primanjkljaja.
Mnenja o tem so bila po Mramorjevih besedah različna: nekateri, na primer Grčija, so želeli, da to ne bi šlo v izračun deficita, druge članice so strogo zahtevale, da se šteje, tako da ta razprava še ni končana.
