Poklukar: Trenutno ne moremo zagotoviti 200 varuhov meje

Slovenija podpira krepitev zaščite zunanje meje EU in vidi predlog komisije kot pomemben korak, še posebej je zadovoljna s krepitvijo mandata agencije za delovanje v tretjih državah, vključno z državami Zahodnega Balkana, je pojasnil notranji minister Boštjan Poklukar ob robu zasedanja notranjih ministrov EU.

10.000 varuhov meje

Prav predlog za krepitev evropske agencije za mejno in obalno stražo, naslednice agencije za zunanje meje Frontex, z vzpostavitvijo stalne enote 10.000 varuhov meje do leta 2020, je osrednja tema zasedanja v Luksemburgu.

Z utrditvijo zunanje meje želi Unija olajšati vrnitev k normalnemu delovanju schengna in poiskati izhod iz slepe ulice pri prenovi azilnega sistema. A odprtih vprašanj je precej. Čeprav komisija izpostavlja, da predlog ne posega v nacionalno suverenost, podrobnosti kažejo nasprotno. Predvideva namreč možnost posredovanja mejne straže v članici tudi, če ta za to ne zaprosi. To naj bi bil "skrajni ukrep, če je na kocki interes celotne EU".

Slovenija trenutno ne more zagotoviti 200 uslužbencev

Tudi Slovenija ima nekaj pomislekov, ki se nanašajo predvsem na merila za določitev števila uslužbencev, ki bi jih prispevala posamezna država, vprašanje izvršnih pooblastil, financiranje in časovni načrt.

"Pomisleki se nanašajo na kriterije, po katerih bi določili število uslužbencev, ki bi jih posamezna država prispevala v stalno sestavo. Teh trenutno ni," je poudaril Poklukar.

Po predlogu komisije naj bi Slovenija prispevala okoli 200 uslužbencev. "Številka 200 ni sprejemljiva, v tem trenutku je ne moremo zagotoviti," je dejal minister. Podobne težave imajo po Poklukarjevih navedbah tudi druge članice, ki se prav tako srečujejo s pomanjkanjem policistk in policistov.

Pomisleke glede evropske straže imajo tudi druge države

Podobne pomisleke so izrazile tudi nekatere druge države, med njimi Francija, Danska, Grčija, Švica in vse države iz naše okolice, je še povedal minister. Največ pomislekov in neznank je glede stalne sestave in pooblastil uradnikov evropske straže, je pojasnil.

Več držav po Poklukarjevih besedah ni prepričanih, ali je sploh potrebna tako velika stalna sestava, in se sprašujejo, ali bo ta prinesla želene rezultate. Države skrbi tudi, da bo stalna sestava izčrpala nacionalne zmogljivosti in s tem oslabila sposobnost članic za nadzor njihovih meja, je povedal.

Minister pričakuje še dolgo in zanimivo razpravo o predlogu za vzpostavitev stalne enote 10.000 varuhov meje do leta 2020, ki ga je Evropska komisija razgrnila septembra, da bi olajšala vrnitev k normalnemu delovanju schengna in tudi dogovor o prenovi evropskega azilnega sistema.

Avramopulos: Pomisleki posledica nesporazumov

Evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos je po koncu zasedanja ocenil, da so pomisleki številnih članic v povezavi s krepitvijo pristojnosti evropske mejne straže in poseganjem v nacionalno suverenost posledica "nesporazumov". Odgovornost za zaščito meje ostaja v rokah članic, je zatrdil.

Komisar je izpostavil, da je imel priložnost pojasniti nekatere nesporazume, ki vodijo v skrbi članic, da bi evropska mejna straža prevzela nacionalno pristojnost za zaščito zunanje meje unije. To je in ostaja v nacionalni pristojnosti, je zatrdil.

Avstrijski notranji minister Herbert Kickl, ki je v imenu avstrijskega predsedstva vodil zasedanje, je razpravo o predlogu za krepitev evropske mejne in obalne straže povzel z besedami, da vse članice želijo krepitev evropske straže, a da je še veliko praktičnih vprašanj in še zlasti vprašanje glede poseganja v suverenost.

Avstrijski notranji minister: Ne razumem slovenskih stališč

Kickl je sicer že pred zasedanjem komentiral podaljšanje nadzora na meji med Avstrijo in Slovenijo, ki je po prepričanju slovenske strani povsem neutemeljen. Pravi, da slovenskega stališča ne more razumeti in da gre za učinkovito sredstvo za zagotavljanje varnosti Avstrijcev. Notranje meje bodo nadzorovali, dokler ne bo ustrezno delovala zunanja meja, je ponovil dobro znano avstrijsko stališče.

Slovenskemu stališču je pritrdil Avramopolus, ki je dejal, da je "čas, da se to konča". Podaljševanje notranjega nadzora po njegovo spodkopava schengen, ki je najbolj otipljiva korist evropske integracije.

V Evropski komisiji so v četrtek potrdili, da so prejeli obvestilo Avstrije o podaljšanju nadzora na notranji mejah do 19. maja. Članica mora komisijo o podaljšanju obvestiti štiri tedne prej. Gre za ukrep na podlagi 25. člena schengenskega zakonika, ki dopušča enostransko uvedbo začasnega nadzora v primeru predvidljive resne grožnje javnemu redu ali varnosti. V schengenskem zakoniku je sicer določen rok - ta nadzor je mogoče uvesti za do šest mesecev. A v praksi se lahko člen očitno večkrat sproži na novo.

Poklukar povabil Kickla v Slovenijo

Poklukar se je na Kicklove besede odzval in dejal, da Slovenija učinkovito zagotavlja nadzor schengenske meje, kar je ob obisku premierja Marjana Šarca v Berlinu potrdila tudi nemška kanclerka Angela Merkel.

Minister je še povedal, da se je ob robu zasedanja vljudnostno pogovoril z avstrijskim kolegom in ga povabil na obisk v Slovenijo, a teh tem nista odpirala. Nadzor na meji je stvar Avstrije, želim si dialoga še naprej, je izpostavil slovenski minister, saj da je nadzor moteč tako za avstrijske in slovenske kot vse ostale državljane, ki prehajajo to mejo. "Želim si, da Avstrija to čim prej razrahlja ali odpravi," je dejal.

Poklukar kolege seznanil s stanjem na zahodnobalkanski migracijski poti

Poleg krepitve evropske mejne straže je ključna tema zasedanja tudi vračanje nezakonitih migrantov. Slovenija po ministrovih besedah opozarja, da je za ustrezno in vzdržno upravljanje migracij nujna učinkovita politika vračanja, pri čemer pogreša večjo ambicioznost Evropske komisije, zlasti ko gre za medsebojno priznavanje odločb o vrnitvi.

Pozdravlja pa nekatere druge rešitve, na primer obvezno sodelovanje tujca v postopku, uvedbo hitrih postopkov na meji, delno omejitev možnosti zaporednega vlaganja pravnih sredstev in enotna merila glede tveganja pobega tujcev v postopkih vračanja.

Slovenski minister je še izpostavil, da je kolege seznanil s stanjem na zahodnobalkanski migracijski poti, ki se žal ne izboljšuje, še posebej zaskrbljujoče pa so razmere v BiH.