Avstrija želi iz sheme za premestitev beguncev

Avstrijski obrambni minister Hans Peter Doskozil iz vrst avstrijskih socialdemokratov (SPÖ) je predlagal popolni izstop Avstrije iz evropskega programa za premestitev beguncev. 

Ljudska stranka je sporočila, da se strinja s predlogom obrambnega ministra. Kot je dejal Doskozil, bo lahko ob strinjanju koalicije o izstopu avstrijska vlada predvidoma odločala že na torkovi seji.

Tiskovna predstavnica notranjega ministra Wolfganga Sobotke (ÖVP) je ob tem opozorila, da mora pri Evropski komisiji in Evropskemu svetu za izstop iz programa zaprositi avstrijski kancler Christian Kern (SPÖ), saj je to v pristojnosti državnih in vladnih predsednikov.

Doskozil je svoj predlog za izstop utemeljil s tem, da je Avstrija zaradi velikega števila odprtih prošenj za azil v primerjavi z EU svoj delež premestitev beguncev iz Italije in Grčije že opravila oz. jih je opravila celo preveč.

Program za premestitev je bil sklenjen leta 2015 po načelu solidarnosti in pravične razporeditve v članicah EU. Statistični podatki kažejo, da je bila Italija leta 2015 in 2016 manj obremenjena kot Avstrija, je pojasnil Doskozil. Na milijon prebivalcev je bilo v Avstriji 4587 prošenj za azil, v Italiji 1998.

Pri sprejetju programa se je EU zanašala na veljavno dublinsko uredbo in predpostavko da se ljudi ne tihotapi. "To ne drži," je dejal minister. Opozoril je, da se tisti migranti, ki bi morali biti v Italiji, nahajajo v procesu obravnave prošnje za azil v Avstriji, kar kaže na nezakonito potovanje iz ene države v drugo.

Avstrija bi morala iz programa izstopiti, ker je "ena od najbolj obremenjenih držav", je pojasnil. Po njegovem, je Avstrija humanitarno že dovolj prispevala. Program premestitve se izteče letos septembra.

Po mnenju avstrijskega obrambnega ministra Dunaj še ni prepozen za izstop, saj mora vsaka država vsako četrtletje sporočiti, koliko migrantov bo sprejela in posredovati potrebne informacija. To je tudi obdobje, da posredujejo svoje razloge, zakaj ne bi sprejela novih migrantov.

Grki kritični do drugih članic EU 

Nič več izgovorov pri izkazovanju solidarnosti z Grčijo in Italijo pri premeščanju beguncev, pa je znova opozoril evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos ob prihodu na zasedanje notranjih ministrov EU v Bruslju. "Čas je, da vse članice izpolnijo svoje obveznosti do konca septembra," je poudaril.

Opozorilo ni novo, ga pa v Bruslju ponavljajo z vse ostrejšimi toni. Po izteku septembrskega roka je pričakovati, da bo komisija ukrepala s sprožitvijo postopkov zaradi kršenja evropske zakonodaje.

Le nekaj članic je svoje zaveze izpolnilo v celoti, je zapisala komisija v poročilu o izvajanju načrta za premeščanje beguncev v uniji, objavljenem v začetku meseca.

Kot najbolj solidarni v Bruslju izpostavljajo Malto in Finsko, kot najmanj solidarne pa Madžarsko, Avstrijo in Poljsko, ki sploh zavračajo sodelovanje v tej shemi. Zelo omejeno je po navedbah komisije tudi ukrepanje Češke, Slovaške, Bolgarije in Hrvaške.

Slovenija je minuli teden sprejela četrto skupino oseb v okviru sheme za premeščanje beguncev v uniji. V Slovenijo je bilo do sedaj premeščenih 165 oseb, od tega iz Italije 34 Eritrejcev, iz Grčije pa 108 Sircev, 17 Iračanov in šest oseb brez državljanstva.

S tem je Slovenija po uresničevanju obveznosti v sklopu evropskih načrtov za premeščanje beguncev iz Grčije in Italije v druge članice unije v zgornji polovici. Sedaj izpolnjuje okoli 30 odstotkov svojih obveznosti, do konca septembra pa naj bi po neuradnih informacijah izpolnila približno tri četrtine svojih obveznosti v okviru te sheme.

Državni sekretar na notranjem ministrstvu Andrej Špenga je ob tem danes v Bruslju izpostavil, da solidarnost ni enosmerna ulica in da Slovenija mora biti solidarna, saj tudi sama v težkih razmerah pričakuje solidarnost drugih.

Septembra se izteče dveletna shema za premeščanje, a v Bruslju poudarjajo, da se ne izteče tudi odgovornost za njeno izvedbo. "To je kot neplačan račun," je v začetku meseca ponazoril komisar.

Za učinkovito migracijsko politiko je treba po komisarjevih besedah zagotoviti štiri trdne stebre: zaščito tistih, ki so do zaščite upravičeni, vračanje tistih, ki niso, zaščita zunanjih mej in sodelovanje s tretjimi državami.

Veliko pozornosti so ministri danes namenili vračanju nezakonitih migrantov, saj je stopnja vračanja še vedno zelo nizka. Napredek pri vračanju je nujen, je glavno sporočilo povzel državni sekretar Špenga.

Slovenija se pri tem po njegovih besedah zavzema za neposredno vračanje nezakonitih migrantov v tretje države in za vzpostavitev enotnega evropskega sistema za vnos in vpogled v izdane odločbe o vračanju.

Solidarnost in sodelovanje je zdaj treba tudi pokazati, potem ko so se minuli konec tedna k temu znova zavezali evropski voditelji v rimski izjavi, je danes še poudaril Avramopulos.

Migracije bodo ključen izziv za Evropo v prihodnjih desetletjih, je poudaril luksemburški minister za migracije Jean Asselborn, ki prav tako opozarja na pomeni uresničitev besed iz rimske izjave v praksi.