Z današnjim dnem se je za pol leta za krmilo Evropske unije zavihtela Avstrija. Država na čelo povezave stopa drugič, odkar je leta 1995 postala njena članica, obenem pa se bo na prvi stol med enakimi zavihtela šest let zatem, ko je EU proti njej zaradi vstopa desničarske nacionalistične Svobodnjaške stranke v vlado uvedla nekajmesečne sankcije.
Čeprav omenjena stranka zdaj ne uživa več visoke podpore, pa bo Avstrija pod posebnim drobnogledom. Ankete namreč kažejo, da je močno evroskeptična - da je članstvo v EU zanjo dobro in da ima od njega koristi, meni le tretjina ljudi, povezava ima dober ugled v očeh komaj četrtine. Tudi podpora širitvi je izjemno nizka, še posebej kar se tiče kandidatke Turčije, ki bi jo v EU spustil le vsak deseti Avstrijec.
Da bi napredek v pristopnem procesu za Turčijo zablokiral, Dunaju sicer ni uspelo, kot predsedujoči pa morebitne nove priložnosti skorajda ne bo smel izkoristiti. Bo pa zato Avstrija lahko okrepljene napore v širitveni proces vložila v primeru drugih držav, ki imajo njeno polno podporo kljub zadržkom prebivalstva - to so balkanske države na čelu s Hrvaško.
Prednostne naloge: širitev, ustavna pogodba in finančna perspektiva
Širitev bo sicer ena od treh ključnih prioritet avstrijskega predsedovanja EU. Dunaj se bo prav tako ukvarjal z iskanjem rešitev za ustavno pogodbo po dvojni zavrnitvi ustave na referendumih v Franciji in na Nizozemskem maja in junija 2005 ter dokončni dogovor o na decembrskem vrhu izpogajani naslednji finančni perspektivi za obdobje 2007-2013.
Ob omenjenih treh prioritetah si je Avstrija za prihodnje pol leta postavila še več drugih ciljev: med drugim želi doseči napredek pri sporni direktivi o storitvah, imenovani direktiva Bolkestein, ter nasploh okrepiti zagon gospodarskih reformam in krepitvi konkurenčnosti EU, kar bo tema rednega marčnega vrha EU.
Schüssel: Poseben poudarek Balkanu
Avstrija namerava v prihodnjih šestih mesecih predsedovanja EU "Evropi dati nov zagon", je na Dunaju izjavil avstrijski kancler Wolfgang Shüssel, ki je na novoletnem koncertu na Dunaju gostil slovenskega premiera Janeza Janšo, nemško kanclerko Angelo Merkel in podpredsednika Evropske komisije Günterja Verheugna. Schüssel je pred novinarji še povedal, da želi Avstrija ob predsedovanju dati poseben poudarek Balkanu, znotraj EU pa poskrbeti za manj in boljše zakone.
Da bi izpolnila to nalogo, pa Avstrija potrebuje "nekatere prijatelje predsedstva", je dejal Schüssel, pri tem pa je imel v mislih svoja gosta, Janšo in Merklovo. Nemčija bo Uniji predsedovala v prvi polovici leta 2007, Slovenija pa bo kot prva izmed novih članic na čelo povezave stopila v prvi polovici leta 2008.
Schüssel je danes še povedal, da namerava Avstrija čas predsedovanja izkoristiti zato, da bi Evropo znova približala državljanom in državljankam ter okrepila evropski projekt. Avstrija se bo po njegovih besedah potrudila, da bo dobro služila skupnosti.
