Aung San Suu Kji končno svobodna?

Iz Mjanmara prihajajo novice, ki jih je svet čakal dolga leta. Po dveh desetletjih naj bi iz hišnega pripora izpustili opozicijsko voditeljico in Nobelovo nagrajenko za mir Aung San Suu Kji. Na svobodo naj bi odkorakala novembra, ko se bo iztekla njena zadnja kazen.

To je po besedah več prič na srečanju s poslovneži in lokalnimi politiki v mestu Kjaukpadaung dejal notranji minister, generalmajor Maung Oo. Informacije ni bilo mogoče neodvisno preveriti, poroča agencija Reuters, so jo pa potrdili trije udeleženci, ki so želeli ostati anonimni. Minister je sicer nagovoril več sto ljudi.

Kritiki opozarjajo, da naj bi opozicijsko voditeljico izpustili šele mesec dni po napovedanih volitvah, tako da se jih ne bi mogla udeležiti. Zadnjič so se Mjanmarci na volišča podali leta 1990. Takrat je opozicijska Narodna liga za demokracijo (NLD) pod vodstvom Aung San Suu Kji dosegla prepričljivo zmago, ki pa je vojaška hunta ni priznala.

Tokrat naj bi bilo drugače, obljublja Maung Oo. "Leta 2010 bodo volitve, to drži kot pribito. Obljubljam, da bodo svobodne in poštene ter da ne bo goljufanja," naj bi dejal na srečanju. Napovedal naj bi tudi, da bodo v Mjanmaru po volitvah uvedli tržno gospodarstvo, od konkretnih ukrepov pa naj bi omenil omilitev prepovedi uvoza avtomobilov.

Hunta je na oblasti od leta 1962, ko je general Ne Win z vojaškim udarom prevzel oblast. Mednarodna skupnost je takrat proti Mjanmaru sprejela stroge sankcije, v zadnjem času pa potekajo pogovori o njihovi omilitvi, vendar pa bi morala za to vojaška hunta izpustiti politične zapornike in začeti demokratične reforme. V navedbe, da so volitve korak v tej smeri, poznavalci razmer ne verjamejo. Z njimi naj bi generali le še utrdili svojo moč. Kritik je deležna tudi ustava iz leta 2008. Človekoljubna organizacija Human Rights Watch v poročilu, objavljenem minuli teden, ugotavlja, da "utrjuje oblast hunte in še omejuje moč neodvisnih političnih strank". Prav tako naj bi se v zadnjem času stopnjevali napadi na politične nasprotnike in aktiviste za človekove pravice.