FOTO in VIDEO: 'Lepo je spet dihati svež zrak'

Po napornem dnevu je ustanovitelj Wikileaksa Julian Assange danes pozno popoldan, okoli 19. ure po našem času, svoboden zapustil sodišče. Assange je sodišče zapustil z dvignjenimi rokami. ''Lepo je spet dihati svež londonski zrak,'' je povedal. Zahvalil se je vsem ljudem po svetu, ki so imeli zaupanje v njega, ter svojim odvetnikom in porokom. Pozabil ni niti na predstavnike medijev ter na britanski pravosodni sistem. ''Če pravica ni vedno rezultat, pa vsaj še mrtva ni,'' je dodal.

Spregovoril je tudi o razmerah v zaporu, v samici, in pozval ljudi, naj podprejo tiste, ki imajo strožje pogoje v zaporu, kot jih je imel sam. Svoj govor je končal z besedami, da bo nadaljeval boj, in upanjem, da ''razkrijem dokaze teh obtožb''. Nato se je obrnil stran od kamer in kljub številnim novinarskim vprašanjem odkorakal. 

Britansko višje sodišče je danes namreč obravnavalo pritožbo britanskega tožilstva, ki zastopa švedsko vlado, na torkovo odločitev nižjega sodišča, da Assangea izpustijo na prostost proti varščini.

Sodnik Duncan Ouselay je po 90 minutah zaslišanja danes potrdil torkovo odločitev, da izpusti Assangea iz pripora proti plačilu 200.000 funtov varščine, in dva poroka, v skupni vrednosti 40 tisoč funtov, ter druge varovalne ukrepe. S tem so zavrnili pritožbo tožilstva, ki je menilo, da je verjetnost, da bi ustanovitelj WikiLeaksa pobegnil, prevelika in da bi moral ostati v priporu.

V skladu z odločitvijo višjega sodišča bo Assange pod strogimi določili varščine ostal v Veliki Britaniji, živel pa bo na posestvu Vaughna Smitha, ustanovitelja medijskega kluba Frontline.

Assange je moral predati svoj potni list in bo moral spoštovati policijsko uro, nadzirali pa ga bodo prek elektronske zapestnice. O njegovi izročitvi Švedski bo sodišče znova odločalo 11. januarja.

Sodišče je ostalo odprto čez svoj delovni čas, tako da so omogočili preštetje vsega denarja za varščino in uredili dokumentacijo, tako da je Assange danes že na svobodi.

Denar za varščino naj bi zbrali še danes

Stephens je že pred tem izrazil prepričanje, da bodo ves denar, potreben za varščino, imeli na voljo še danes. To pomeni, da bi lahko Assange v primeru, da bo sodišče zavrglo pritožbo tožilstva, še danes odkorakal na prostost. V sredo so imeli Assangeevi odvetniki sicer zbrano polovico varščine, ki znaša 200.000 funtov. Težava je sicer v tem, da potrebujejo denar v gotovini, toliko gotovine pa pri sebi nimajo niti bogataši, je v sredo pojasnjeval odvetnik.

Številni podpirajo Assangea

Assange ima veliko podpornikov tudi med bolj izpostavljenimi in slavnimi osebnostmi. Med njimi je tudi odvetnik za človekove pravice Geoffrey Robertson QC, ki si je ime ustvaril v 70. letih kot zagovornik v primeru Oz. Assangea pa podpira tudi ustanovitelj kluba za novinarje Frontline Vaughan Smith, ki je povedal, da Juliana podpira ''zato ker ne gre za prav ali narobe, dobro ali slabo, ampak za zoperstavljanje nasilnežem''.

Tudi aktivistka za človekove pravice Bianca Jagger je velika podpornica ustanovitelja Wikileaksa. Kot je povedala, je bila zelo zaskrbljena nad tem, da njegov primer postaja spolitiziran. Tudi novinar John Pilger je tako kot Assange Avstralec, vendar v Londonu živi že več desetletij. Sebe opisuje kot strastnega kritika tujih vojaških in ekonomskih dogodivščin, ki jih izvajajo zahodne vlade. Je eden izmed podpornikov Assangea, tako kot tudi scenarist, dramatik, pisatelj in režiser Hanif Kureishi.

Med podporniki Assangea je tudi dedinja Jemima Khan, nekdanja žena pakistanskega nekdanjega športnika Imrana, ki je postal politik. Sama je borka za človekove pravice in zbirateljica dobrodelnih prispevkov. Za plačilo varščine se je ponudil tudi režiser Ken Loach, podpornik Wikileaksa in njegovega ustanovitelja pa je tudi ustvarjalec dokumentarnih filmov Michael Moore. ''Če bi Wikileaks obstajal pred 10 leti, do vojne v Iraku morda sploh ne bi prišlo,'' je zapisal na Twitter.

Svojo podporo pa je Assangeu ponudil tudi aktivist Peter Tatchell. ''Tukaj sem, da pokažem solidarnost nekomu, ki je razkrinkal ljudi, ki so odgovorni za vojne zločine,'' je povedal moški, ki je nekoč poskušal aretirati zimbabvejskega predsednika Roberta Mugabeja. Eden večjih podpornikov Assangea je vsekakor njegov odvetnik Mark Stephens, ki je dejal, da gre pri tem primeru za ''preganjanje in ne pregon''.

Assangea želijo v zaporu Britanci, ne Švedi

Pred začetkom razprave je bilo okoli omenjene pritožbe nekaj zmede. Vsi svetovni mediji so v torek poročali, da je pritožbo vložilo britansko tožilstvo, ki je ravnalo le kot uradni predstavnik švedskih oblasti, z utemeljitvijo, da obstaja prevelika možnost pobega. A kot danes poroča britanski časnik The Guardian, naj bi pravzaprav Velika Britanija zahtevala, da Assange ostane za rešetkami, in ne švedske oblasti.

Kot je razumeti iz zapisa, britansko tožilstvo ni le vložilo pritožbe v imenu Švedske, temveč je odločitev o tej pritožbi sprejel uradni London. Do zdaj je veljalo splošno prepričanje, da je tožilstvo pač ravnalo zgolj kot predstavnik švedske vlade.Vendar so danes iz urada švedskega generalnega tožilca sporočili, da ''sploh nimajo stališča do varščine'' in da je odločitev o nasprotovanju varščini sprejela Velika Britanija.

''Odločitev je sprejel britanski tožilec. Z britanskega tožilstva so nam sporočili, da je zadeva glede varščine povsem njihova stvar. Švedski tožilci ne morejo sprejemati odločitev v Veliki Britaniji. To je v celoti stvar britanskih oblasti,'' je dejala predstavnica za stike z javnostjo švedskega tožilstva Karin Rosander.

To je po njenih besedah tudi razlog, da na današnji obravnavi ne bodo predložili nobenega novega dokaza oziroma okoliščine. ''Švedske oblasti niso vpletene v te postopke. Mi sploh nimamo stališča do varščine,'' je še dejala.

Assangeevi odvetniki so bili nad novico šokirani, saj naj bi jim predstavniki švedskega tožilstva ta teden dejali, da želi Švedska zagotoviti, da Assange ne zapusti zapora.

Glede na informacije iz Assangeevega pravnega tabora naj bi sicer tožilstvo na današnji obravnavi poskušalo doseči, da bi Assange ostal v ječi vse do odločitve glede izročitve Švedski, kar bi lahko trajalo več mesecev.

V ZDA bi ga lahko obtožili zarotništva

Vse bolj jasno je, da ZDA ne bodo kar tako popustile v boju proti WikiLeaksu in Assangeu. Kot poroča ameriški časnik The New York Times, ameriški zvezni preiskovalci iščejo kakršen koli dokaz, da je Assange snoval zaroto z nekdanjim obveščevalnim analitikom ameriške vojske Bradleyjem Manningom, ki naj bi priskrbel depeše.

Uradniki ameriškega pravosodnega ministrstva poskušajo ugotoviti, ali je Assange spodbujal Manninga ali mu pomagal pri pridobivanju tajnih vojaških in zunanjepolitičnih dokumentov iz vladnega računalniškega sistema.

Če je bilo to tako, bi ga namreč lahko ZDA obtožile zarotništva pri objavljanju depeš in ga ne bi obravnavali zgolj kot pasivnega prejemnika dokumentov, ki jih je nato objavil, piše časnik, ki se sklicuje na vire blizu preiskavi. Pravosodno ministrstvo sicer ni hotelo komentirati teh navedb.

Ministrstvo naj bi sicer preverjalo vse možnosti, da bi lahko Assangea obtožili kaznivega dejanja, vključno z možnostjo obtožbe vohunjenja po zakonu o vohunski dejavnosti iz leta 1917.