Ustanovitelj WikiLeaksa Julian Assange je v Nemčiji vložil kazensko ovadbo zoper ZDA, v kateri trdi, da je na neki računalniški konferenci v Berlinu pred štirimi leti za njim vohunil ameriški obveščevalni uslužbenec. Vohunjenje nekdanjega marinca naj bi se razkrilo na sojenju proti vojaku Bradleyju Manningu.
Leta 2009, ko se je Assange udeležil konference Chaos Computer Cluba, je marinec Matthew H. živel v Stuttgartu. Na konferenci naj bi vohunil za Assangeom, ki je z nemškim računalniškim strokovnjakom Danielom Domscheidom Bergom predaval o takrat še slabo poznanem WikiLeaksu. Tarča naj bi bil tudi francoski internetni aktivist Jeremie Zimmermann.
Marinec naj bi svoja opažanja v zaupnem poročilu prenesel ameriškim obveščevalnim oblastem. Svoje delovanje naj bi razkril na pričanju proti Bradleyju Manningu, ki je WikiLeaksu predal sporne zakupne dokumente o ameriškem posredovanju v Iraku in Afganistanu.
Assange trdi, da je takšna tuja obveščevalna aktivnost v Nemčiji nezakonita. Ovadbo je predal nemškemu tožilstvu v mestu Karlsruhe, ki jo preučuje.
Ustanovitelj WikiLeaksa se je po poročanju medijev ponudil, da prek videokonference na sojenju tudi priča. Še vedno je ujet na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu, kamor se je zatekel junija 2012, da bi se izognil izročitvi Švedski, ki ga išče zaradi obtožb o spolnem napadu.
KOMENTARJI (4)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.