Hekerji napovedujejo še več napadov

Julian Assange v prispevku, objavljenem na spletni strani avstralskega časopisa The Australian, pravi, da je WikiLeaks ustanovil, da bi z uporabo novih tehnologij razkrival resnico. "Demokratične družbe potrebujejo močne medije in WikiLeaks je del njih," je zapisal. Poudaril je, da ni že vnaprej proti vojnam, saj obstajajo tudi pravične vojne. A nič ni bolj narobe kot to, da vlada ljudem o vojnah laže, nato pa od njih zahteva, da v teh vojnah umirajo, pravi Assange. "Ne ubijte tistega, ki prinaša neprijetna sporočila," je še dodal.

Po njegovih besedah je bil WikiLeaks s strani ZDA deležen najbolj zlobnih napadov, sam pa je bil obtožen izdaje. Avstralske oblasti pa brezpogojno podpirajo ameriške in ga želijo uničiti, saj se bojijo razkritja resnice, vključno z lastnim diplomatskim in političnim barantanjem, dodaja.

Assange poudarja, da WikiLeaksova razkritja še zdaleč niso nepomembna. Razkrivajo nekatera osupljiva dejstva, na primer, da so ZDA svojim diplomatom naročile, naj vohunijo za predstavniki ZN, da je savdski kralj Abdulah od ZDA zahteval, naj napadejo Iran, ter da je Švedska prikrita članica Nata in parlamentu prikriva izmenjavo obveščevalnih podatkov z ZDA.

Omenja tudi Slovenijo

Assange v članku omenja tudi Slovenijo, ko pravi, da so ZDA države izsiljevale, naj sprejmejo zapornike iz Guantanama. Barack Obama je pristal na srečanje s slovenskim premierjem Borutom Pahorjem, samo če Slovenija vzame zapornika, medtem ko so pacifiški državi Kiribati ponudili milijone, če bo sprejela zapornike, piše.

Vihar okoli WikiLeaksa kaže, da je treba okrepiti prizadevanja za pravico medijev, da objavijo resnico, je v prispevku za Australian še zapisal Assange, ki so ga britanske oblasti v torek na podlagi švedskega naloga aretirale in je zdaj v priporu.

Avstralija krivdo za objavo zvrača na Američane

Odzval pa se je tudi avstralski zunanji minister Kevin Rudd. Dejal je, da so za objavo depeš odgovorni tisti, ki so te zaupne dokumente predali, in ne tisti, ki jih je objavil. "Gospod Assange ni osebno odgovoren za nepooblaščeno objavo 250.000 dokumentov ameriške diplomatske mreže. Za to so odgovorni Američani," je povedal Rudd, za katerega so v eni izmed depeš ameriški diplomati zapisali, da mora imeti vse pod nazorom.

Švedska z ZDA ni v stikih glede Assangea

Švedski zunanji minister Carl Bildt pa je zagotovil, da med švedskimi in ameriškimi oblastmi ni bilo nobenih stikov glede morebitne izročitve ustanovitelja WikiLeaksa ZDA. "Odgovor je ne," je odgovoril Bildt na novinarsko vprašanje, ali sta Stockholm in Washington imela kakršne koli stike glede morebitne izročitve Assangea ZDA v primeru, da bi ga izročili Švedski. "Švedsko pravosodje je neodvisno in nima stikov s švedskimi političnimi ali drugimi oblastmi," je dejal.

Assangea je na podlagi zahteve Švedske zaradi suma posilstva v torek v Londonu po predaji aretirala britanska policija in odvedla na zaslišanje. Do naslednjega zaslišanja 14. decembra ostaja v priporu. Pred sodiščem v Londonu je Assange sporočil, da se bo boril proti izročitvi Švedski, saj se boji, da bi ga Švedska lahko izročila ZDA. Prepričan je namreč, da imajo obtožbe na njegov račun politično ozadje zaradi objave več tisoč dokumentov ameriškega zunanjega ministrstva.

Pravi vir za objavljene depeše ni znan, so pa v ZDA zaradi presnemavanja več kot 150.000 depeš ameriškega zunanjega ministrstva obtožili obveščevalnega analitika za Irak Bradleyja Manninga. Predstavniki ameriških oblasti ne želijo potrditi, ali gre za te depeše, ki jih že 9. dan objavlja Assangeova spletna stran.

Hekerji se maščujejo

Hekerji so danes zjutraj napadli spletno stran kreditne kartice MasterCard, s čimer so se "maščevali" za ustavitev izplačevanja donacij spletni strani WikiLeaks. Spletni aktivisti so že v začetku tedna zagrozili, da bodo napadali spletne strani tistih podjetij, ki bodo prekinila sodelovanje z WikiLeaksom in tako sodelovala pri cenzuri te spletne strani.

Tudi švedsko tožilstvo je imelo težave s svojo spletno stranjo. Menijo, da so v ozadju podporniki Wikileaksa in Assangea. Napad so že prijavili policiji. Hekerji naj bi po poročanju tujih medijev napadli tudi stran odvetnika žensk, ki sta Assangea prijavili spolnega napada in posilstva.

Reuters poroča, da za hekerskimi napadi stoji organizacija Anonymous, na internetu pa jih najdete tudi s pomočjo ključnih besed AnonOps oz. Operation: Payback (Operacija Maščevanje). Na Twitterju je skupina prevzela odgovornost za omenjene napade.

Sicer pa so hekerji sprožili tudi napad na spletno stran Vise.

State Department pošiljal pisne nasvete podjetjem

Predstavniki PayPala so dejali, da jim je ameriški State Department sporočil, da je delovanje WikiLeaksa nezakonito, zato so z njim prekinili sodelovanje. Šlo naj bi za nasvet in ne zahtevo State Departmenta, je povedal podpredsednik tega podjetja Osama Bedier. Nekateri tuji mediji in podporniki WikiLeaksa pa se sprašujejo: katere ameriške zakone je WikiLeaks sploh prekršil, da je State Department njegovo ravnanje označil kot nezakonito?

Švicarski Datacell, ki še naprej posluje z WikiLeaksom, pa je sporočil, da razmišlja o tožbi zoper Mastercard in Viso, saj naj bi njihova odločitev negativno vplivala na njihovo poslovanje.

Assangea bo branil znani odvetnik

Assangea, ki so ga na podlagi švedskega naloga v torek aretirali v Veliki Britaniji, bo zastopal znani odvetnik, ki se ukvarja s področjem človekovih pravic, Geoffrey Robertson. Ta ima britansko in avstralsko državljanstvo, med drugim pa je bil med zagovorniki na sojenju za napad na hotel v Brightonu, katerega tarča je bila tedanja britanska premierka Margaret Thatcher.

Assange je napovedal, da se bo boril proti izročitvi Švedski, ki želi z njim opraviti pogovor zaradi suma posilstva. Njegovi privrženci sicer menijo, da je bila aretacija politično motivirana zaradi objave ameriških diplomatskih depeš. Odvetnik Švedinj, ki trdita, da je imel Assange z njima spolni odnos proti njuni volji, pa je danes v Stockholmu zatrdil, da njegovi stranki nista vpleteni v nikakršno politično zaroto proti Assangeu.

Sin Daniel na očetovi strani

Assangeov sin upa, da aretacija njegovega očeta ni korak k njegovi izročitvi v ameriške roke. 20-letni Daniel se z 39-letnim očetom ni slišal in videl že vrsto let, a kljub temu upa, da bodo oblasti njegovega očeta obravnavale pravično in apolitično. Sam meni, da se švedsko tožilstvo do zdaj ni vedlo primerno. Sicer pa je mati Juliana Assangea razložila, da se je njen sin od družine distanciral zaradi svojega dela. Ni namreč želel, da svojce spravi v kakršno koli nevarnost, a očitno mu to ni uspelo. Njegov 20-letni sin je zadnje dni že bil tarča groženj s smrtjo, kar je potrdil tudi odvetnik Juliana Assangea.