Medtem ko Velika Britanija grozi z izročitvijo na Švedsko, kjer ga obtožujejo posilstva in od koder mu grozi predaja ZDA, kjer mu, če bi ga na sojenju zaradi objave strogo zaupnega diplomatskega gradiva lahko grozila celo smrtna kazen, mu namreč Ekvador ponuja azil.
Težava, kako naj tja sploh pride, je sicer res velika, a če ne drugega, mu je ekvadorski veleposlanik obljubil, da lahko, če ne bo šlo drugače, ostane kar na njihovem veleposlaništvu v Londonu.
Assange bi si seveda najbrž želel malo več svobode. Njegova mati celo meni, da bi se, če bi lahko odšel v Ekvador, najbrž spet lotil raziskovalnega novinarstva. A ekvadorski neodvisni mediji pišejo, da v tem primeru najbrž ne bo pisal o delu predsednika Rafaela Corree, ki zares ne mara novinarjev, ki razmišljajo izven meja, ki jih dovoljuje njegova vlada.
Slika, ki jo Correa slika svetu, ni enaka realnosti
Uradno sicer Rafael Correa podpira svobodo izražanja. Ko so odločali o Assangeovi prošnji za azil, je menda pretehtalo, da je velik strokovnjak za komuniciranje, ki se zavzema za svobodo govora, medijsko svobodo in za zaščito človekovih pravic.
Nekaj, kar je ekvadorskemu predsedniku v resnici povsem tuje, meni Cesar Ricaurte, direktor organizacije Fundamedios, ki nadzoruje in promovira svobodo govora. Pikro doda, da je Assange Correi morda všeč zato, ker pravzaprav v resnici ni raziskovalni novinar, ampak bolj heker, ki je zaslovel z objavo nezakonito pridobljenih dokumentov.
A tudi v tem primeru je čudno, da ga podpira vlada, ki meni, da domači ekvadorski mediji pri delu opuščajo etična načela in se poslužujejo sumljivih praks. Seveda te obtožbe vedno sledijo "protivladnim" objavam. "Zelo dvolično je podpirati nekega tujega novinarja, medtem ko so na domačem prizorišču novinarji tarče diskreditacije in groženj," pravi Ricaurte.
Politolog kolumbijske univerze Rosario Vicente Torrijos tako meni, da je ekvadorski azil za Assangea "ena velika dimna zavesa, namenjena temu, da Correa, tarča kritik zaradi kratenja medijske svobode, izboljša svojo podobo pred svetom".
Vlada govori le z novinarji, ki jo podpirajo
Tudi organizacija Freedom House, ki se ukvarja s preučevanjem medijske svobode, ugotavlja, da so ekvadorski mediji vse bolj na udaru. Državni so strogo cenzurirani, zasebni pa osovraženi. Predsednik Rafael Correa slednje redno kritizira in jih skuša utišati, saj so pogosto kritični do njegovega vladanja.
Kot primer predsednikovega odnosa do medijev izpostavljajo njegov redni tedenski govor na nacionalnem radiu, v katerem je devetega julija svoje ministre javno pozval, naj "ne govorijo s skorumpiranimi zasebnimi mediji". Poziv je očitno padel na plodna tla. Ministri so celo odpovedali že dogovorjene intervjuje.
Takšna moč nad nadzorom informacij, ki pridejo do javnosti, je po mnenju Freedom Housa zaskrbljujoča in predstavlja nevarnost, da se sporne prakse prenesejo še na druge države v regiji.
Correa namreč ni ostal le pri besedah. Poskrbel je tudi za zaprtje več neodvisnih radijskih in televizijskih postaj v državi. Ko je šestega junija svoja vrata zaprl Radio Net v Ambadiu, je bila to v dveh tednih že peta radijska postaja, ki je morala končati svoje delo. Državni svet za komunikacijo je v uradni izjavi sicer pojasnil, da radio ni plačeval rednega mesečnega prispevka za najem frekvence. Po radijskih postajah je moralo vrata zapreti tudi več televizijskih hiš, seveda vedno zaradi domnevnega zamujanja s takšnimi in drugačnimi plačili in domnevnih kršitev pogojev najema frekvenc.
KOMENTARJI (176)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.