Kazen za tovrstna dejanja bi morala biti večja od sedanjih pet let zapora, meni John Ashcroft. Tiskovna predstavnica pravosodnega ministrstva Mindy Tucker je dejala, da je potrebno pravosodnim organom dati večja pooblastila, saj obstaja možnost, da se teroristi še vedno skrivajo v ZDA, dokler jih ne ujamejo pa še vedno predstavljajo grožnjo. Organi pregona so doslej priprli le dve osebi, a ne kot osumljenca, ampak kot glavni priči. Na podlagi tega ju lahko zadržujejo brez časovnih omejitev, kar velja za osumljence, proti katerim morajo v določenem času vložiti obtožnico, ali pa jih izpustiti iz pripora. Razen dveh glavnih prič, so zaradi kršitve imigracijskih predpisov pridržali še 25 oseb.
Ameriški pravosodni minister je izrazil upanje, da bo kongres med drugim razširil policijska pooblastila glede telefonskega prisluškovanja osumljencem, saj so sedanje omejitve po njegovih besedah nesmiselne. Trenutno sploh ni zakona, ki bi dovoljeval prisluškovanje teroristom. Ashcroft je izrazil pričakovanje, da se bo zakon osredotočil na ljudi, ne pa na telefone. Zakon, ki dovoljuje prisluškovanja, namreč omogoča prisluškovanje določeni telefonski številki, kar pa je seveda povsem brez pomena, če prisluškovana oseba uporablja kakšen drug telefon. Razen prisluškovanja želi pravosodno ministrstvo še večja pooblastila pri zasledovanju osumljencev in drugih dejavnosti, o katerih naj bi kongres razpravljal v prihodnjih dneh.
Bush: Amerika je v vojni
Po besedah ameriškega predsednika Georgea Busha je Amerika v vojni. Bush je pred sestankom z najbližjimi sodelavci, podpredsednikom Dickom Cheneyem in državnim sekretarjem Colinom Powellom v Camp Davidu še dodal, da je "pod solzami močna odločnost Združenih držav in zaveznikov za zmago v tej vojni". Po navedbah Bele hiše Bush v okviru povračilnih ukrepov ne izključuje niti možnosti kopenske akcije. Bush je prvič potrdil, da je Osama bin Laden glavni osumljenec za teroristične napade.
Američani podpirajo vojaške napade
85 odstotkov Američanov ocenjuje, da bi ZDA morale izvesti vojaško akcijo proti odgovornim za torkove teroristične napade, so ugotovili v skupni raziskavi ameriškega dnevnika New York Times in televizijske mreže CBS. Med temi jih 75 odstotkov podpira vojaško akcijo, četudi bi ta terjala žrtve med nedolžnimi civilisti.
Američani so pripravljeni na žrtve v vsakdanjem življenju, ki bi bile potrebne za povečanje splošne varnosti - kar 75 odstotkov podpira ukrepe za boj proti terorizmu, ki bi omejili določene svoboščine, 86 odstotkov jih podpira namestitev detektorjev za kovine pri vhodih v javna poslopja, 69 odstotkov vprašanih pa je pripravljenih priti na letališče tri ure pred vzletom letala. Po drugi strani pa jih samo 39 odstotkov meni, da bi morale obveščevalne službe imeti pravico do nadzora nad telefonskimi pogovori in sporočili na internetu.
Iskanje preživelih se nadaljuje
Kljub nadaljevanju iskanja preživelih se število slednjih že štiri dni ni spremenilo. V nasprotju s tem pa narašča število žrtev terorističnega napada v New Yorku, ki se je po zadnjih podatkih newyorške policije povzpelo na 5097.
Kot je na novinarski konferenci povedal vodja newyorške policije Bernard Kerik, so v ruševinah doslej našli trupla 159 ljudi, od katerih so jih identificirali 99. Dodal je, da so reševalci izpod ruševin potegnili tudi več sto delov trupel, za katere bodo z genetskimi testi ugotovili, katerim od žrtev na seznamu pogrešanih pripadajo.
V soboto se je po ZDA začel prvi dan pogrebov žrtev torkovega terorističnega napada, ki pa na žalost ne bo zadnji, saj večine žrtev še niso potegnili izpod ruševin.
Aretacije osumljencev se nadaljujejo
V preiskavi ugrabitve letal, s katerimi so bili izvedeni teroristični napadi, je bil v nedeljo izdan še drugi nalog za aretacijo "materialne priče", kar pomeni, da jo lahko oblasti zadržijo v priporu brez obtožnice.
Prvo pričo so oblasti v preiskavi ugrabljenih letal aretirale že v petek. Gre za istega moškega, ki so ga zaslišali že dan prej, potem ko je hotel z lažno pilotsko izkaznico mimo varnostne kontrole na letališču JFK v New Yorku. Po poročanju časnika Westdeutsche Allgemeine Zeitung naj bi štirje izmed 19 domnevnih atentatorjev, katerih imena je objavil FBI, nekaj časa živeli tudi v Nemčiji. Po pisanju španskega časnika La Vanguardia pa naj bi egiptovski državaljan Mohamed Ata, domnevni lažni pilot letala, ki se je zaletel v severni stolp WTC, poletje preživel v Španiji.
Oblikovanje protiteroristične koalicije
Visoki predstavnik Evropske unije za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je v nedeljo pozval k oblikovanju mednarodne koalicije za boj proti vsem oblikam terorizma kot odgovor za nedavne napade v ZDA in hkrati apeliral na ljudi, naj teh napadov ne identificirajo s katerokoli državo, kulturo ali religijo. Solana je predlagal, da naj bi bila omenjena koalicija brez meja, v njej pa bi zelo pomembno vlogo igrali Združeni narodi.
Solana je še menil, da ni razloga, s katerim bi lahko upravičili napade na Svetovni trgovinski center in Pentagon, simbola ameriške gospodarske in vojaške moči. "Tako zveza Nato kot EU sta sporočila, da omenjeni napadi ne morejo ostati nekaznovani in jasno poudarila namen izpolniti svojo dolžnost", je še dejal Solana.
Nemški kancler Gerhard Schröder ni izključil možnosti, da bi Nemčija sodelovala v vojaškem odgovoru ZDA na teroristične napade. Namestnik predsednika komisije ruske dume za obrambo Aleksej Arbatov pa je dejal, da bi Rusija lahko ponudila svoje sile in vojaška sredstva, če bi ZDA napadle Afganistan.
Nemški kancler Schröder je tudi napovedal, da bo vlada v Berlinu v kratkem sprejela ukrepe za povečanje varnosti, ki naj bi jih javnosti predstavila v sredo. Kot je v nedeljo povedal nemški notranji minister Otto Schilly, razmišljajo o tem, da bi tajne službe preučile sezname kandidatov za priselitev v Nemčijo, potem ko se je izkazalo, da so trije izmed teroristov, ki so izvedli napad na ZDA, pred tem živeli tudi v Hamburgu. Eden od omenjene trojice je poročanju nemškega dnevnika Hamburger Abendblatt v Hamburgu študiral letalsko konstrukcijo.
