Ashcroft je prišel pred komisijo sredi medijske razprave o tem, da se ni zanimal za protiterorizem ter da je 10. septembra 2001 podpisal zavrnitev prošnje FBI za povečanje tovrstnih sredstev. Ashcroft je bil včeraj zadnja priča, potem ko so se pred komisijo zvrstili nekdanji direktor FBI Louis Freeh, nekdanja pravosodna ministrica Janet Reno, nekdanji vršilec dolžnosti direktorja FBI Thomas Pickard in nekdanji vodja protiterorističnega centra pri CIA Cofer Black.
Ashcroftove trditve, da je za vse kriva Clintonova administracija, ki ni bila sposobna sprejeti odločitve za uboj Osame bin Ladna, ampak ga je skušala le aretirati, je kmalu utišal demokratski član komisije Richard Ben Veniste. Komisija je šele pred dnevi dobila kup dokumentov iz Clintonove predsedniške knjižnice, ki jo je zadrževala Busheva administracija. Ben Veniste sicer ni povedal, kaj je v dokumentih, vendar je iz njegovega nastopa mogoče sklepati, da je med njimi Clintonov ukaz za uboj bin Ladna. Ashcroft je obljubil, da si bo papirje ogledal za zaprtimi vrati.
Ashcroft pa je bil uspešnejši pri obtožbi demokratske članice komisije Jamie Gorelick. Ta je leta 1995 kot pomočnica pravosodne ministrice izdala navodila oziroma pravilnik delovanja FBI, ki je zahteval ločenost med kriminalnim delom in obveščevalnim delom. Ashcroft je trdil, da so ta navodila preprečila delitve informacij med agenti FBI in med drugimi agencijami in tako vplivale na to, da napadov 11. septembra 2001 ni bilo moč preprečiti. Gorelickova je kasneje zavrnila domneve, da zdaj drugi člani komisije zahtevajo njen odstop.
Ashcroft je Clintonovo administracijo obtožil, da protiterorizmu ni namenila dovolj denarja, saj naj bi bila v zadnjem proračunu svojega mandata za računalniško posodobitev FBI namenila 36 milijonov dolarjev manj kot leta 1992 George Bush starejši. Računalniški sistem FBI je bil leta 2001 zbirka zastarelih strojev, ki ni bil povezan. Ashcroft je hkrati zavrnil kritike na račun Freeha kot človeka, ki ni bil navdušen nad računalniki.
Pickard je pred Ashcroftom povedal, da se je junija in julija srečeval s pravosodnim ministrom, ki mu je po drugem sestanku menda dejal, da naj mu ne omenja več terorizma. Ashcroft je 10. maja izdal seznam prioritet svojega ministrstva, v katerem ni omenil terorizma, med zaslišanjem pa je trdil, da je bil dokument v bistvu prepis seznama prioritet Janet Reno. Na vztrajanje komisije je moral odpreti dokument in priznati, da je Janet Reno terorizem vključila. Ne glede na to pa naj bi njegovo privrženost boju proti terorizmu dokazoval sestanek v senatu 9. maja 2001, kjer je terorizem označil za največjo prioriteto.
Kritike pa je Ashcroft najučinkoviteje zavrnil s tem, da je pokazal proračunske številke. Protiteroristični proračun Busheve administracije, ki so ga delali leta 2001 za leto 2002, je vseboval za 13 odstotkov več sredstev kot zadnji Clintonov. Republikanski član komisije Slade Gorton pa je Ashcrofta spomnil, da kritizira Clintonove strategije in politike, vendar v osmih mesecih, kar je bil na oblasti, ni spremenil niti ene.
Ben Veniste je Ashcrofta vprašal glede njegovih potovanj s službenim letalom septembra 2001, ki vzpodbujajo teorijo zarote, da je administracija pričakovala napade. Ashcroft je zatrdil, da je potoval tudi s civilnimi potniškimi letali in to še v začetku septembra, službeno letalo pa je uporabljal le za službena potovanja in zaradi varnosti, vendar ne zaradi terorističnih groženj, ampak nekih drugih, nepovezanih. Pravosodni minister je odločno zagovarjal sprejetje patriotskega zakona, za katerega kritiki pravijo, da krši osebne svoboščine, in dejal, da bi bilo potrebno razširiti smrtno kazen na vse teroristične zločine.
Torkova zaslišanja niso prinesla veliko novega, razen tega, da ali Pickard ali Ashcroft laže glede tega, ali je pravosodni minister julija 2002 resnično dejal, da noče več slišati o terorizmu. Ashcroft, ki je hvalil Bushevo administracijo in kritiziral Clintonovo, pa je moral priznati, da je imela Janet Reno dostop do dnevnih nacionalno-varnostnih poročil predsedniku, Ashcroft pa ne. Gre seveda za zdaj že razvpito poročilo Bushu z naslovom "Osama bin Laden odločen napasti v ZDA", ki ga ni videl niti Pickard, čeprav v njem piše, da FBI na tleh ZDA vodi 70 preiskav proti Al Kaidi. Pickard se teh preiskav sploh ni zavedal, besedilo poročila pa je postavljeno tako, da lahko bralec pomisli, da ima FBI vse pod nadzorom.
