Sirski predsednik Bašar al Asad je v pogovoru za portugalsko televizijo RTP razkril upanje, da bo z novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom dobil novega zaveznika zoper terorizem v Siriji. Bil bi "naravni zaveznik", če bi izpolnil vse svoje predvolilne obljube o boju zoper teroriste.
Kljub temu pravi, da ostaja previden v svojih napovedih in pričakovanjih, saj obstaja dvom, ali bo Trump lahko izpolnil vse svoje obljube. Zadovoljen je sicer, da je Trump obljubil oster boj zoper skrajneže IS.
Toda, ali mu bo uspelo, se sprašuje Asad ter pri tem našteva vse težave, ki si jih je nakopal Trump že med predvolilno kampanjo. Kako bo uredil odnose med nasprotniki znotraj političnega sistema, kako bo prepričal medije in javnost, ki mu nasprotuje, se sprašuje in pri tem ima očitno v mislih razdeljeno ZDA.
Asad ostro kritizira trenutni odnos ZDA do sirskega vprašanja. Pravi, da se ZDA obnaša kot svetovni policist ali sodnik, to pa ni.
Trump je sicer v zadnjih mesecih po poročanju tujih medijev dejal, da je norost napadati tako skrajneže IS kot sirske sile ter da bi se lahko spopad v Siriji razvil v spopad ZDA in Rusije.
Trenutna politika ZDA je, da v Siriji z vsemi silami napadajo skrajneže Islamske države in pri tem podpirajo zmerne upornike, ki nasprotujejo Asadu in so pred petimi leti sprožili upor v državi, saj so želeli Asadovo družino vreči z oblasti. Asad tudi slednje obravnava kot teroriste.
In kaj ameriški mediji menijo, da bo storil Trump?
Nekateri ameriški mediji, med njimi tudi New York Times, predvidevajo, da bo Trump zaključil s pomočjo zmernim upornikom zoper Asadov režim. Trump je namreč v teh zadnjih mesecih dejal, da "sploh ne vemo, kdo so ti ljudje".
V ponedeljek je republikanec John McCain javno opozoril Trumpa, da cena njegovega spogledovanja z Rusijo visoka, plačal pa ga bo sirski narod, saj se bo zgodil masaker.
Spomnimo, da se je Trump že slišal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Odnosi med Rusijo in ZDA so sicer močno skrhani zaradi ukrajinske krize in konflikta v Siriji, kjer sta državi na nasprotnih bregovih. Trump je med predvolilno kampanjo nakazal, da namerava dosedanjo zunanjo politiko ZDA spremeniti. Putina je tudi označil za močnega voditelja in dejal, da mu je všeč. Takop sta si v telefonskem pogovoru povedala, da si želita urediti odnose. Putin si želi dialoga z Washingtonom, ki bo temeljil na enakopravnosti, medsebojnem spoštovanju in nevmešavanju v notranje zadeve ene ali druge države. Glede Sirije pa sta poudarila potrebo po sodelovanju proti skupnemu sovražniku številka ena, to je mednarodnemu terorizmu in ekstremizmu.
Kaj se dogaja v Siriji?
Poročila kažejo, da so se v Alepu po tritedenskem zatišju znova vneli spopadi. V času zatišja so se številni civilisti uspeli rešiti na varno, nekateri pa so v mestu ostali, saj so upali, da so se spopadi končali.
Včeraj so Rusi razkrili, da so bojna letala z letalonosilke Admiral Kuznjecov v vzhodnem Sredozemlju prvič napadla položaje v Siriji. Rusija je včeraj dopoldne začela veliko operacijo, katere cilj je povzročiti veliko škodo skrajnima Islamski državi in Fronti al Nusra v pokrajinah Idlib in Homs.
Zaradi rekordno nizke pridelave hrane v Siriji strah pred novimi migracijami
Pridelava hrane v Siriji je padla na najnižjo raven doslej, kar še poslabšuje stanje lakote v državi, so zapisali v objavljenem poročilu agencij ZN za prehrano. Zaradi vedno večjega pomanjkanja hrane pa se bojijo novega preseljevanja ljudi.
"Veliko kmetov se ne more več spopadati s problemi. Višanje cen in pomanjkanje osnovnih vložkov, kot so gnojila in semena, pomenijo, da kmalu ne bodo imeli več druge možnosti, kot da se nehajo ukvarjati s proizvodnjo hrane, če ne bodo dobili dodatne podpore," so na novinarski konferenci opozorili predstavniki Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO), ki so skupaj s Svetovnim programom za hrano (WFP) pripravili poročilo.
Manjša proizvodnja hrane pa bo vplivala na celo državo. Že sedaj ima približno 80 odstotkov gospodinjstev težave z dostopom do hrane. Pri FAO predvidevajo, da bo verjetno zaradi vedno manjše proizvodnje hrane še več ljudi primoranih zapustiti svoje domove.
Površina za gojenje pšenice se je iz 1,5 milijonov hektarjev pred začetkom državljanske vojne leta 2011 zmanjšala na 900.000 hektarjev letos. Količina pridelane pšenice se je v tem obdobju zmanjšala za 55 odstotkov.
Konflikt v Siriji je vplival tudi na živinorejo, ki je bila nekoč tudi izvozno naravnana. V zadnjih nekaj letih je vzreja goveda padla za 30 odstotkov, drobnice za 40 odstotkov in perutnine za 60 odstotkov.
KOMENTARJI (134)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.