Potem ko je Severna Koreja napovedala, da je spet v ''vojnem stanju'' z južno sosedo, s katero je tehnično v vojni že vse od leta 1953, večina sicer dvomi, da bo prišlo do dejanske vojne, je pa pričakovati vsaj nekaj incidentov.
Nekaj nelagodja po svetu povzroča dejstvo, da je februarja Severna Koreja izvedla že tretji jedrski poskus.
Na seznamu sovražnikov mladega severnokorejskega voditelja Kim Jong Una sicer ni le južna soseda. Napovedal je namreč, da je čas za poravnavo računov z ameriškimi imperialisti. Ob tem je raketnim enotam ukazal, naj bodo rakete pripravljene za napad na ZDA ter ameriška vojaška oporišča na otoku Guam in na Havajih.
Vprašanje pa je, kako izvedljive so Unove grožnje. Čeprav je o orožarski opremljenosti Severne Koreje veliko ugibanj, namreč ni povsem jasno, s kakšnim arzenalom tesno zaprta država zares razpolaga.
Režim naj bi imel na voljo več raket kratkega in srednjega dosega, kot je na primer Nodong, variacija rakete Scud.
Z dosegom do okoli 1000 kilometrov bi Nodong teoretično lahko zadel Južno Korejo in Japonsko, vendar pa je zaradi nenatančnosti precej neuporabno orožje za napade na ameriška vojaška oporišča v regiji. Nobenega dvoma pa ni, da bi bilo civilnih žrtev, če bi se Un odločil za napad, veliko.
Raketa srednjega dosega Musudan skrbi predvsem Japonce. Doseg 4000 kilometrov namreč pomeni, da bi lahko severnokorejski režim udaril kjer koli na Japonskem. S koliko tovrstnimi raketami režim razpolaga, ni znano, ocene pa se gibljejo od nekaj deset do 200.
Med naprednejše pridobitve Severne Koreje spada raketa Taepodong 1, ki pa ima omejen doseg in vprašljivo natančnost.
Več sivih las ZDA povzroča njen starejši brat Taepodong 2. 40-metrska raketa naj bi imela doseg 6000 kilometrov in bi teoretično lahko zadela Aljasko. Raketa je bila decembra 2010 uporabljena za uspešno lansiranje satelita v vesolje.
Ameriški obrambni strokovnjak Barry Pavel je lansiranje označil kot pomemben mejnik. ''V bistvu gre za isto tehnologijo, kot je potrebna za izstrelitev jedrske konice med kontinenti,'' je dejal.
Kaj je vzrok vojnih napovedi?
Analitiki se sicer precej ukvarjajo tudi z vprašanjem, kaj se pravzaprav skriva za vojnimi napovedi severnokorejskega voditelja, v katerem so analitiki in mediji ob prevzemu funkcije videli novost v severnokorejskem načinu vladanja.
Za razliko od svojih predhodnikov je odkrito pokazal, da se zabava ob odprtjih zabaviščnih parkov, veselil se je, ko je v Pjongjangu zapadel sneg ... Danes se po vojnih napovedih le še malo razlikuje od svojih predhodnikov – dedka in očeta, ki nista vedno ostala le pri besednih grožnjah ter še danes ostajata močna in vplivna lika, balzamirana in na ogled v mavzoleju.
Kljub temu večina analitikov meni, da gre za predstavo za domačo javnost. Iz izolirane države sicer prihaja zelo malo informacij, a na podlagi tistih, ki so na voljo, si je mednarodna skupnost o Severni Koreji ustvarila sliko, ki ni rožnata.
Severnokorejsko gospodarstvo še ni okrevalo, po veliki lakoti leta 1995 pa ljudje hrano še vedno "kupujejo" s prehranskimi boni. Še vedno naj bi stradali dve tretjini 24 milijonskega naroda. Tudi svoboda je precejšnja dobrina, v delovnih taboriščih naj bi bilo zaprtih okoli 200.000 ljudi, težave pa so tudi v zdravstvu, kjer je bila umrljivost otrok leta 2004 ocenjena na celo nekaj več kot 20 odstotkov. Kljub drugačnemu zunanjemu vtisu je tako nezadovoljstvo precejšnje.
Vojne napovedi naj bi bile tako po mnenju analitikov njegov načrt, kako utrditi oblast in poslati opomin morebitnim domačim nasprotnikom, da je voditelj trdno na oblasti.
KOMENTARJI (630)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.