Nekdanji haitijski predsednik Jean-Bertrand Aristide je danes klonil pod pritiski tako haitijskih upornikov kot tudi mednarodne skupnosti, zapustil državo in zatočišče poiskal v sosednji Dominikanski republiki. Odstopil je, poudarja, ker želi preprečiti nadaljnje prelivanje krvi v državi. Haitijski premier Yvon Neptune je v Port-au-Princeu tudi uradno potrdil odstop haitijskega predsednika Jean-Bertranda Aristidea.
Aristide je prispel v Dominikansko republiko, pristal pa je na letališču kraja Barahona na jugovzhodu države. Po nekaterih podatkih naj bi Aristide že zapustil Dominikansko republiko. Odletel naj bi v karibsko državo Antigvo, od tam pa naj bi odpotoval v Južnoafriško republiko. Za azil namerava Aristide zaprositi v Maroku, na Tajvanu ali pa v Panami.
Po nekaterih virih si namerava Aristide za svoj cilj izbrati Maroko, vendar pa so v maroške oblasti ta ugibanja že zanikale. "Kraljevina Maroko nima namena, da bi na morebitno prošnjo Aristidea za politični azil odgovorila pozitivno," je danes v Rabatu sporočilo maroško zunanje ministrstvo. Tudi na južnoafriškem zunanjem ministrstvu v Johannesburgu so sporočili, da informacij o tem, da bi se Aristide želel zateči v njihovo državo, zaenkrat nimajo.
Medtem pa je na Haitiju predsednik vrhovnega sodišča Boniface Alexandre začasno prevzel položaj predsednika države, kot to določa haitska ustava. Prebivalstvo je ob tem pozval, naj se ne zateka k maščevanju. V prihodnjih dneh naj bi bila oblikovana tudi prehodna vlada narodne enotnosti; če bodo v njej sodelovali tudi predstavniki upornikov, zaenkrat ni znano.
"Danes je predsednik Jean-Bertrand Aristide pristal, da se bo ponovno žrtvoval," dejal haitijski premier Yvon Neptune. "Ustava se ne sme utopiti v krvi haitijskega prebivalstva. Če bo moj odstop preprečil prelivanje krvi, pristajam na odhod," je Neptune še prebral iz predsednikovega poslovilnega pisma.
Aristide kot prvi demokratični predsednik Haitijev
Aristide je prvi predsednik, ki ga je haitijsko prebivalstvo v 200 letih, odkar je karibska država pridobila neodvisnost, samo izbralo na svobodnih volitvah. Leta 1991 je bil izvoljen kot prvi demokratičen predsednik, leta 1994 se je s pomočjo ameriške vojske vrnil na oblast po vojaškem državnem udaru, zadnje mesece pa je bil njegov korumpirani režim tarča mednarodnih kritik in oboroženega upora nekdanjih pripadnikov haitske vojske. Sedanja kriza pa se je zaradi nepravilnosti na volitvah začela že leta 2000.
Na Haiti že prihajajo mednarodne enote
State Department je naznanil, da so na Haiti že napotili ameriške marince, ki bodo kot prvi kontingent zagotovljali mir in stabilnost v državi. Napotitev kontingenta marincev na Haiti je ameriški predsednik George Bush ukazal nekaj ur po odstopu Aristida. "Ti vojaki naj bi bili prvi element morebitnih mednarodnih sil za stabilizacijo države. Upamo, da bosta na Haitiju tako ponovno vzpostavljena red in stabilnost in da bo to novo poglavje v zgodovini te države," je dejal ameriški predsednik. Predsednik Bush ni povedal, koliko pripadnikov naj bi štel kontingent marincev, ki naj bi odšel na Haiti. V Pentagonu so sicer povedali, da je na odhod pripravljenih kakih 500 marincev.
Medtem naj bi kanadske čete že prevzele nadzor nad glavnim letališčem v haitski prestolnici Port-au-Prince, vendar pa je to kanadsko obrambno ministrstvo že zanikalo.
Ameriška vlada namerava po posvetovanju z zavezniki v Varnostnem svetu ZN tudi predstaviti osnutek resolucije, ki bo odobrila mednarodno pomoč pri oblikovanju nove neodvisne haitijske vlade.
ZDA so Aristidu pri odhodu pomagale na njegovo lastno željo. "Z Aristidovo odločitvijo za odstop se je razrešila zoprna politična situacija, ki je bila izvor brutalnih nemirov v preteklih tednih," so povedali na State Departmentu.
V Beli hiši navajajo, da je odločilno vlogo pri odstop Aristida odigral ameriški državni sekretar Colin Powell. V noči na nedeljo naj bi se namreč osebno zavzel za rešitev krize na Haitiju, podrobnosti glede tega pa zaenkrat še niso znane.
Nemiri na Haitiju se medtem nadaljujejo
Po Aristidovem odhodu s Haitija iz prestolnice Port-au-Prince poročajo o izbruhu nasilja. V plamenih je bencinska črpalka Texaca, neznanci so z avtomatskimi puškami streljali na vozila, medtem ko poročajo tudi o plenjenjih na območju, kjer se nahaja sedež predsedstva, kjer eno od poslopij gori.
V haitijski prestolnici tako še naprej vlada anarhija, saj ulice v mestu nadzirajo oborožene tolpe, naklonjene Aristideu, ki nameščajo goreče barikade. Več sto privržencev Aristidea, oboroženih z mačetami, puškami in drugim orožjem, koraka po ulicah in vzklika slogane podpore pobeglemu predsedniku.
Od petka je bilo v Port-au-Princu ubitih najmanj deset ljudi. Položaj se je sicer v soboto nekoliko umiril, potem ko je Aristide ljudi pozval, naj ustavijo nasilje in plenjenje.
Haitijski uporniki pa naj bi v ponedeljek odšli iz mesta Cap-Haitien na severu države, potem ko bodo tam vzpostavili civilno in vojaško oblast, ter se napotili v mesti Saint-Marc na zahodu države in v prestolnico Port-au-Prince, je napovedal vodilni predstavnik Fronte narodnega odpora Winter Etienne. "Aristideu je treba preprečiti nadaljnje ubijanje in naš cilj ostaja Port-au-Prince," je dejal.
ZDA so sicer upornike v petek prvič neposredno pozvale h končanju njihovega pohoda. Winter je v zvezi s tem dejal, da to pomeni, da jih jemljejo resno.
