55-letni Ilir Kumbaro se je od leta 1996 v Veliki Britaniji predstavljal kot kosovski begunec Shaqa Shatri, ki beži pred srbskim preganjanjem, na podlagi česar je dobil tudi status begunca. Na podlagi lažne identitete je dobil dovoljenje za bivanje in britanski potni list, saj je trdil, da trpi za depresijo in posttravmatskim sindromom pa so mu odobrili tudi socialno pomoč.
Njegovega dvojnega življenja morda nikoli ne bi odkrili, če ne bi sam storil ključne napake. Ko je izpolnjeval obrazec za obnovitev socialne podpore, je pomotoma napisal svoje pravo ime in ne lažnega, kar je zadostovalo za začetek detektivske preiskave, ki je pripeljala do razkritja. Pri tem so sodelovale tudi albanske oblasti in Interpol. Britansko sodišče je že dovolilo izročitev Albaniji, o čemer bo odločalo še britansko zunanje ministrstvo, poroča BBC.
Odzvala se je tudi nevladna organizacija Amnesty International, ki si je že leta prizadevala za aretacijo Kumbara. Kot so zapisali na spletni strani, pozdravljajo odločitev sodišča, da lahko Britanija izroči Kumbara. ''Na ta način mu bodo lahko za ugrabitev in mučenje Remzija Hoxhe sodili v Albaniji. Po 14 letih si družina Hoxha zasluži izvedeti resnico o tem, kaj se je zgodilo,'' so zapisali.
Je ubil pričo dogovorov med Berisho in Miloševićem?
Kumbaro naj bi namreč s še tremi pripadnikoma albanske tajne policije leta 1995 ugrabil in mučil tri moške. Pri tem naj bi bil eden – albanski poslovnež iz Makedonije Remzi Hoxha – tudi ubit. Njegovega trupla niso nikoli našli.
Hoxha pa naj ne bi bil kar naključna žrtev, saj je bil prav on, po poročanju albanskih medijev priča pogovoru med nekdanjim albanskim predsednikom Salijem Berisho in Slobodanom Miloševićem. V tem pogovoru, ki naj bi se zgodil v Makedoniji, naj bi se Berisha in Milošević dogovorila za pogoje za tihotapljenje nafte med vojno v BiH.
Berisha obtožb nikoli ni hotel komentirati, je pa leta 2005 priznal, da je toleriral tihotapstvo čez makedonsko-albansko mejo. Svojo ''popustljivost'' je utemeljil s humanitarnostjo, češ da je s tem lajšal tegobe makedonskega in kosovskega prebivalstva, ki jih je povzročil embargo Združenih narodov. Od teh poslov pa naj bi po navedbah Berishevih kritikov imela korist predvsem Miloševićeva vojska v BiH.
KOMENTARJI (34)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.