Aretirali vodjo opozicije

Pakistanski predsednik Pervez Mušaraf je v državi razglasil izredne razmere, njegov ukrep pa naj bi odobrila tudi vlada. Za ukrep se je odločil pred ključno odločitvijo pakistanskega vrhovnega sodišča o tem, ali bo njegova nedavna volilna zmaga razveljavljena, pa tudi v času, ko v državi narašča nasilje islamskih skrajnežev.

V odloku o izrednem stanju je zapisano, da se je Mušaraf za skrajni korak odločil "zaradi vsepogostejših napadov upornikov in nenehnega vmešavanja sodnih oblasti".

Nekaj ur po razglasitvi izrednega stanja je Mušaraf v nagovoru državljanom dejal, da sta ekstremizem in terorizem dosegla svojo mejo. Po njegovih besedah je bila ogrožena suverenost države. Oblast ni mogla delovati zaradi vmešavanja sodstva, je zatrdil. "Izredno stanje sem razglasil, da bi končal demokratizacijo države," je dodal.

Oddajajo le državni mediji

Pakistanska vlada je po razglasitvi izrednega stanja v več mestih blokirala oddajanje zasebnih televizijskih postaj, v prestolnici Islamabad pa so prekinjene tudi telefonske povezave. Paravojaške enote in policija so obkolile poslopje vrhovnega sodišča v Islamabadu, ki naj bi v prihodnjih dneh izreklo sodbo o zakonitosti Mušarafove zmage na predsedniških volitvah 6. oktobra letos. Vodja opozicije, Imar Kan, je trenutno v hišnem priporu.

"Načelnik generalštaba pakistanske vojske je razglasil izredne razmere in uvedel začasni ustavni red," je razmere pojasnil napovedovalec pakistanske državne televizije.

Upor sodnikov

Pakistansko vrhovno sodišče je medtem razveljavilo uvedbo izrednih razmer, kar pa je vlada zavrnila. Vrhovni sodniki naj bi odločitev o uvedbi izrednih razmer razglasili za nezakonito, vsi sodniki pa so ob tem zavrnili prisego začasnemu ustavnemu redu. Vladni predstavnik pa je povedal, da izrednih razmer sodišče ne more razveljaviti, saj nalog o njihovi uveljavitvi vsebuje določbo, da jih ne more izpodbijati nobeno sodišče. Zatem pa je Mušaraf imenoval novega vodjo vrhovnega sodišča. Pakistanska vlada je tako Iftikarja Muhamada Čavdrija, ki je trn v Mušarafovi peti, odkar ga je slednji v začetku leta poskušal odstaviti, zamenjala s Hamidom Dogarjem.

V Pakistanu so sicer že dalj časa krožile govorice o morebitni uvedbi izrednih razmer v primeru razsodbe o nezakonitosti Mušarafove kandidature na volitvah. Njihova vzpostavitev pa pod vprašaj postavlja parlamentarne volitve, ki so predvidene za januar 2008. Te volitve so veljale za pomembno etapo vračanja demokracije v Pakistan.

Na oblast z državnim udarom

Mušaraf se je na oblast povzpel leta 1999 z državnim udarom, ob predsedniški funkciji pa je tudi na čelu pakistanske vojske, zaradi česar je opozicija pred predsedniškimi volitvami pred sodiščem izpodbijala zakonitost njegove kandidature. Mušaraf je sicer ob bojkotu opozicije gladko zmagal na predsedniških volitvah, sedanji mandat pa mu uradno poteče 15. novembra.

Pakistan se sicer ob meji z Afganistanom že dalj časa spopada s skrajneži, ki so blizu talibanom in Al Kaidi, od minulega tedna pa so se spopadi razširili tudi na nekdaj turistično območje na severozahodu države. Nasilje islamistov je v Pakistanu še posebej silovito od julija. Od takrat je državo pretreslo okoli 20 samomorilskih napadov, v katerih je umrlo 420 ljudi.

Butova išče rešitev

Najhujši se je zgodil 18. oktobra v Karačiju, ko je umrlo 139 ljudi. Napad se je zgodil na dan vrnitve nekdanje pakistanske premierke Benazir Buto iz osemletnega izgnanstva, ki se je z Mušarafom dogovarjala o delitvi oblasti. Butova je v sredo izrazila strah pred razglasitvijo izrednih razmer, nato pa je v četrtek iz Pakistana odpotovala v Dubaj. Po razglasitvi izrednih razmer se je v Dubaju vkrcala v letalo za Karači, kamor je že prispela, vendar še ni znano, ali bo lahko dejansko vstopila v Pakistan.

Dejala pa je, da razglasitvi izrednega stanja nasprotuje. ''Ljudje si želijo vodstva. V Pakistan sem se vrnila, da bi ljudstvu dvignila moralo. Srečala se bom s prvaki preostalih pakistanskih strank, s katerimi bom skušala najti način, kako preklicati Mušarafovo določitev,'' je dejala. Prav tako je opozorila, da bi lahko Mušarafova odločitev volitve odložila za od enega do dveh let.

Prav v Karačiju, ki velja za mesto, kjer je podpora Butovi visoka, so pred njenim pristankom odjeknili streli.