V znak žalovanja tokrat v črnem

Povolilni nemiri in napetosti v Iranu se nadaljujejo. Poraženi predsedniški kandidat Mir Hosein Musavi je tokrat privržence pozval na shod v spomin na ubite v povolilnem nasilju. Odzvalo se je več deset tisoč ljudi, ki so oblečeni v črnino in s svečami v rokah zasedli osrednji teheranski trg.V znak žalovanja tokrat v črnem

Več tisoč protestnikov se je že pred tem zbralo pred stavbo Združenih narodov v Teheranu. "ZN - kje ste?" se vijejo transparenti v množici privržencev Musavija.

Oblasti poskušajo še naprej preprečiti medijske objave o dogajanju, zato tudi ni zanesljivih podatkih o številu žrtev. Iranska državna televizija, ki oddaja o angleščini, poroča o osmih ubitih protestnikih. Več ljudi je izginilo.

'Aretirali so ga na bolniški postelji'

Med njimi je tudi 76-letni Ibrahim Jazdi. Iranske oblasti so ga aretirale v sredo v teheranski bolnišnici, kjer se nekdanji namestnik premierja zdravi zaradi raka na prostati, je za CNN povedala njegova vnukinja Atefeh Jazdi, ki živi v ZDA. Atefeh pravi, da je nova revolucija v Iranu neizogibna. Ibrahim Jazdi je sicer generalni sekretar Gibanja za svobodo Irana.

''Vedeli smo, da se to lahko zgodi. Mojega brata so aretirali tik pred tem,'' pa je povedala Ibrahimova hči Lily. Njen brat Mohandas Tavasoli je namreč prav tako viden član omenjenega gibanja. Kot je še pojasnila Lily, so Jazdija najprej iskali doma, ko pa ga niso našli, so odšli. Očitno so izvedeli, da je v bolnišnici.

Ibrahim Jazdi je bil tesen sodelavec ajatole Ruhola Homeinija, ki je vodil iransko revolucijo 1979, s katero so zrušili monarhijo in vzpostavili republiko. Po revoluciji je Jazdi postal namestnik za revolucionarna vprašanja v vladi premierja Mehdija Bazargana. Kasneje pa je to mesto zapustil in postal zunanji minister. Privrženci nekdanjega šaha Mohameda Reze Pahlavija, ki je bil strmoglavljen 1979, Jezdija ne marajo zaradi njegove vloge v revoluciji, sedanja oblast pa ga ne mara, ker je ''preveč liberalen'', pojasnjuje hči.

Osnovni cilj Gibanja za svobodo Irana pa je ''svoboda, neodvisnost in demokracija za iranski narod, na osnovi moderne interpretacije islamskih načel'', je zapisano na spletni strani gibanja.

Domnevne kršitve na 646 voliščih

Medtem nič ne kaže na pomiritev. Trije poraženi kandidati na predsedniških volitvah, ki so potekale prejšnji petek, so skupno prijavili kršitve na 646 voliščih, je danes sporočil svet varuhov. Kršitve so prijavili Musavi, Mehdi Karubi in Mehsen Rezaj, je povedal tiskovni predstavnik sveta Abasali Hadhodaj.

Hadhodaj pa ni povedal, ali bo svet varuhov preučil te pritožbe ali ne. Pred dnevi so sicer v tem svetu nakazali, da bi lahko ponovno prešteli glasovnice s spornih volišč, niso pa naklonjeni zahtevam Musavija po ponovitvi volitev. Na volitvah je premočno zmagal sedanji predsednik Mahmud Ahmadinedžad, njegova opozicija, predvsem Musavi, pa meni, da je do tega prišel s prevaro.

Veliko pričakovanj je uprtih v petkov nastop vrhovnega verskega voditelja v Iranu, ajatolo Alija Hameneja. Hamenej namreč vodi tradicionalne petkove muslimanske molitve, opazovalci pa pričakujejo, da se bo v svoji pridigi dotaknil tudi aktualnega položaja v islamski republiki.

Protesti po objavi izidov predsedniških volitev

V Teheranu so protesti izbruhnili po objavi rezultatov petkovih volitev, po katerih je znova zmagal predsednik Mahmud Ahmadinedžad. V ponedeljek je zaradi domnevnih volilnih poneverb na predsedniških volitvah v iranski prestolnici protestiralo okoli 100.000 ljudi. Po "prepovedanem zborovanju" so izbruhnili spopadi, v katerih je bilo ubitih najmanj sedem ljudi. Privrženci poraženega predsedniškega kandidata Mira Hoseina Musavija pa se z rezultatom volitev ne strinjajo.