Poleg Radaka je istega zločina osumljenih še 22 oseb. Proti sedemnajstim do zdaj prijetim so julija lani začeli sodni postopek pred beograjskim posebnim sodiščem za vojne zločine.
Haaško sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je sodni postopek proti osumljencem za streljanje hrvaških ujetnikov prepustilo srbskemu pravosodju, vendar je za pokol na Ovčari tudi samo podalo posebno obtožnico proti t.i. vukovarski trojki. Gre za tri častnike nekdanje jugoslovanske vojske, Veselina Šljivančanina, Mileta Mrkšića in Miroslava Radića. Vsi so že v Haagu.
Glavna tožilka haaškega sodišča Carla Del Ponte pa je nedavno predlagala sodnemu senatu, naj sojenje vukovarski trojki prepusti pravosodju Hrvaške ali Srbije in Črne gore in sedaj se tako Zagreb kot Beograd potegujeta za prevzem sodnega postopka. Sodišče v Haagu še ni odgovorilo na predlog Del Pontejeve.
Evropski komisar za širitev Olli Rehn je pohvalil napredek Srbije in Črne gore ter sosednje Bosne in Hercegovine pri približevanju Evropski uniji. Izpostavil je predvsem boljše sodelovanje s haaškim sodiščem.
Beograd je ob tem opozoril, da mora do konca meseca to dokazati z izročitvijo generalov Nebojša Pavkovića in Sretena Lukića, ki sta osumljena vojnih zločinov na Kosovu. Da dilem glede predaje ni, pa je poudaril predsednik Nacionalnega sveta Srbije in Črne gore za sodelovanje s haaškim sodiščem, Rasim Ljajić. Po njegovem mnenju je edino vprašanje, ali bosta tja odšla prostovoljno, ali ne.
Pavković in Lukić sta na seznamu četverice srbskih vojaških in policijskih generalov, proti katerim je haaško sodišče oktobra 2003 podalo obtožnico zaradi domnevnih vojnih zločinov na Kosovu. Eden od njih, Vladimir Lazarevič, se je v začetku februarja predal, za četrtim, Vlastimirjem Djorjdevičem, pa se je izgubila vsaka sled že v letu 2000 in naj bi se skrival nekje v Rusiji.
Zamrznitev premoženja haaških beguncev
Do konca naslednjega tedna naj bi parlament Srbije in Črne gore dobil v obravnavo osnutek zakona o zamrznitvi premoženja haaških beguncev. Neposredna posledica predpisa naj bi bila, da haaški begunci ne bi mogli razpolagati s svojim premoženjem oziroma bi jim bilo onemogočeno, da dvigajo denar s hranilnih vlog v bankah.
