Domnevni atentator Jovanović se je rodil leta 1965 v Peči na zahodu Kosova. Leta 1991 je postal član srbskih paravojaških enot, ki jim je poveljeval Željko Ražnatovič-Arkan, ki so ga januarja 2000 ubili pred beograjskim hotelom, leta 1995 pa se je pridružil zloglasnim rdečim baretkam. Jovanović je do sredine leta 2001 služboval pod poveljstvom Milorada Lukovića - Legije, prvoobtoženega za uboj premiera in vodjo tako imenovanega zemunskega klana. Policija je aretirala tudi Sašo Pejakovića - Peleta, sokrivca atentata, prav tako pripadnika zloglasnih rdečih baretk, medtem ko so poveljnika enote za posebne operacije Dušana Maričića - Gumarja suspendirali in je v priporu zaradi nadaljnje preiskave.
Val političnega kriminala v Srbiji je imel veliko zaščito tudi v srbskem pravosodju, zato je moralo v zadnjih dveh tednih svoja delovna mesta zapustiti več kot 40 sodnikov, med njimi tudi sodniki vrhovnega sodišča. Suspendiran je bil tudi srbski javni tožilec, saj je bil njegov namestnik Milan Sarajlić na plačilnem seznamu zemunske mafije. Podatki o neverjetnih razsežnostih - ne samo zemunskega , temveč tudi ostalih beograjskih mafij - prihajajo od policije in tajnih služb več deset držav. Zemunski klan je bil ena največjih organiziranih kriminalnih skupin trgovcev z drogo v tem delu Evrope, njihovo bogastvo pa ocenjujejo na več sto milijonov evrov.
Novi srbski premier Zoran Živković je na novinarski konferenci, ki sta se je udeležila še srbski minister za notranje zadeve Dušan Mihajlović in njegov pomočnik Sreten Lukić, še povedal, da je policija v Novem Beogradu našla tudi ostrostrelsko puško, iz katere naj bi streljali na Zorana Đinđića. Srbsko ministrstvo za notranje zadeve je sicer v ponedeljek sporočilo, da je policija od 12. marca prijela in zaslišala skupno 3682 oseb, 1075 med njimi pa jih je priprla. Med priprtimi naj bi bilo tudi 29 pripadnikov t.i. zemunskega kriminalnega klana in 13 pripadnikov klana iz bližnjega Surčina.
Srbska vlada razpustila rdeče baretke
Srbska vlada je zaradi novih odkritij danes tudi razpustila enoto za posebne operacije, katere pripadniki so v javnosti bolj znani kot rdeče baretke. Pripadnikom JSO je srbska vlada naložila, naj predajo orožje, opremo, uniforme in službene legitimacije. Objekt pripadnikov JSO ter njihova oprema in orožje bodo do nadaljnjega pod nadzorom srbske žandarmerije. Razpustitev JSO je pred odločitvijo srbske vlade napovedal srbski minister za kmetijstvo Dragan Veselinov, ki je v pogovoru za beograjsko televizijsko postajo BK Telekom povedal, da je po aretaciji vrha JSO postal vprašljiv obstoj te enote.
JSO je ustanovila služba državne varnosti, ki je delovala v okviru srbskega ministrstva za notranje zadeve, in sicer na začetku vojaških spopadov na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Tedaj so bili pripadniki rdečih baretk javnosti znani tudi kot frenkijevci, po njihovem prvem poveljniku Franku Stimatoviću-Frenkiju. Slednji je bil na njihovem čelu vse do začetka leta 1999, ko je postal poveljnik Milorad Luković-Legija.
Rdeče baretke so po prihodu novih oblasti delovale tudi na jugu Srbije, kjer je prišlo do upora tamkajšnjih Albancev. Legija je bil poveljnik JSO do junija 2001, ko je zaradi dveh incidentov prostovoljno razdrl delovno razmerje s policijo. Novembra istega leta je bil ponovno v središču pozornosti, ko so se rdeče baretke uprle in v središču Beograda s svojimi vozili blokirale promet. Legija je javno podprl njihov upor, do katerega je prišlo zato, ker naj bi rdeče baretke zlorabili za aretacijo dveh bosanskih Srbov s seznama haaškega sodišča.
Kritike izvajanja izrednih razmer
Mednarodna organizacija za varstvo človekovih pravic (HRW) je pozvala oblasti v Srbiji, naj omilijo ali ukinejo posamezne ukrepe, ki so jih uvedli po razglasitvi izredni razmer 12. marca, ko je bil ubit srbski premier. HRW predlaga, naj oblasti omogočijo neodvisnim opazovalcem navzočnost pri zaslišanju priprtih, ki nimajo pravice do odvetnikov in ne do srečanj z družinskimi člani. Če bi bil tak predlog sprejet, obtoženec na sojenju ne bi mogel trditi, da je priznal kaznivo dejanje pod prisilo. HRW poziva srbsko vlado, naj tudi za medije ukine prepoved poročanja o razlogih za uvedbo izrednih razmer, "kajti težko je razumeti, kako bi lahko preiskavo ogrozilo poročanje o socialnih in političnih okoliščinah, ki so pripeljale do uboja."
Podpredsednik skupine ekonomistov G-17 Plus, ki je ob koncu lanskega leta postala politična stranka in ki jo vodi nekdanji zvezni minister za gospodarske odnose s tujino Miroljub Labus, Predrag Marković je na novinarski konferenci zatrdil, da policija v izrednih razmerah ne grozi samo kriminalcem, ampak tudi drugim državljanom. Kot primer je navedel sporočilo srbskega ministrstva za notranje zadeve, v katerem so državljani strogo opozorjeni, kako naj se vedejo v izrednih razmerah in kaj vse jih lahko doleti, če - tako Marković - jim ni jasno, da je sumljivo nekaj, kar bi jim moralo biti sumljivo po oceni policije. Notranje ministrstvo je včeraj pozvalo državljane, naj policiji sporočijo vse, kar jim je znano o članih t.i. zemunskega klana, sicer jih bodo obravnavali enako kot pripadnike te kriminalne organizacije. Podpredsednik G-17 Plus je še spomnil, da v Srbiji ne delujejo ustanove sistema, saj država nima predsednika, ustavno sodišče je paralizirano, skupščina pa se ni sestala že sedem mesecev.
Prepoved izhajanja nekaterih časnikov
Srbske oblasti so od uvedbe izrednega stanja prepovedale izhajanje beograjskih časnikov, dnevnika Danas in tednika Identitet. Pred dnevi so prepovedale tudi distribucijo posameznih številk podgoriškega dnevnika Dan in beograjskega časnika Prst, ki pa sploh ni znan širši javnosti. Vsi omenjeni časniki naj bi kršili enega izmed ukrepov, ki veljajo za čas izrednih razmer in s katerim je prepovedano komentirati razloge o uvedbi takega stanja.
Glavni urednik znanega beograjskega tednika Vreme, Dragoljub Žarković je za Radio B92 povedal, da odgovornih za vzdušje linča pred ubojem premiera Zorana Đinđića ni potrebno iskati predvsem v medijih. Žarković meni, da tednik Identitet s svojim neznatnim vplivom in naklado ali s čimerkoli drugim ni mogel na noben način prispevati k vzdušju, ki je pripeljalo do atentata. Novinar in izvršilni direktor Ebhart medijske dokumentacije Velimir Čurguz Kazimir pa je spomnil, da so mnoge medijske in nevladne organizacije za časa vladavine Slobodana Miloševića močno kritizirale poročanje državnih medijev, a te vrste kritike po prelomnem 5. oktobru ni več zaslediti, zato je čas, da se oglasijo novinarske organizacije.
