Kot je sporočilo francosko notranje ministrstvo, operacija še poteka, pripadnike mudžahidov pa sumijo podpiranja terorizma in načrtovanja terorističnih dejanj. Notranje ministrstvo trdi, da si je iranska opozicijska levičarska skupina v okolici francoske prestolnice pripravljala oporišče, saj so po vojaški operaciji v Iraku izgubili tamkajšnja oporišča.
Evropska unija in ZDA so organizacijo maja lani uvrstile na seznam terorističnih organizacij. Skupine, ki so nameščene na območju Pariza, pa naj bi bile "organizacijske, logistične in operativne baze (omenjene organizacije) z dvomljivim financiranjem," je pojasnil vir na francoskem notranjem ministrstvu. Operacijo je ukazal francoski protiteroristični sodnik Jean-Louis Bruguiere.
Mudžahidi iranskega naroda so glavno oboroženo gibanje opozicije režimu v Teheranu. Gibanje vodi Masud Radjavi, katerega ženo Marjam je organizacija izbrala za "prihodnjo predsednico Irana". Tudi njo naj bi prijeli med današnjo operacijo v pariški regiji Auvers-sur-Oise. V tej regiji so v eni od vil, kjer je evropski sedež Mudžahidov iranskega naroda, našli v kovčku tudi 1,3 milijona dolarjev v stodolarskih bankovcih. Ženske tudi drugače igrajo pomembno vlogo v tej organizaciji.
Organizacija je nastala leta 1965 ob razpadu nacionalističnega Gibanja za osvoboditev Irana, njen voditelj Radjavi pa je leta 1981 zaradi nestrinjanja z iranskim režimom pobegnil v Francijo. Po normalizaciji odnosov med Parizom in Teheranom se je leta 1986 preselil v Irak, vodstvo francoskega dela gibanja pa je prevzel njegov brat Saleh Radjavi, ki so ga med današnjo akcijo prav tako prijeli. Sicer lahko vseh 159 aretiranih na podlagi protiteroristične zakonodaje zadržujejo nedoločen čas.
Do operacije je prišlo po dolgotrajni preiskavi dejavnosti te organizacije, preiskali so 13 lokacij, med njimi tudi evropski center organizacije Nacionalni uporniški svet Irana, ki je krovna organizacija iranske opozicije. V preiskavah severno od Pariza, v kraju Val d'Oise, ter v področju Yvelines, so zasegli veliko dokumentov in računalniške opreme.
Skupina zavrača obtožbe
Tiskovni predstavnik organizacije je sporočil, da so "obtožbe absolutno groteskne". Dejal, da njihovi člani že dolga leta živijo v Franciji ter da niso nikjer vpleteni v ilegalne dejavnosti v državah gostiteljicah. Francoske oblasti je obtožil, da se skušajo s to operacijo prilizniti oblastem v Teheranu.
EU je organizacijo za teroristično razglasila lanskega maja, tokrat pa je prvič kaka evropska oblast izpeljala akcijo proti njim. Pretekli mesec pa so Američani v Iraku s to skupino sklenili premirje, Iranci pa so jim v skladu z dogovorom morali predati težko orožje.
Protesti v Iranu se nadaljujejo
V Teheranu so tudi v noči na torek potekale demonstracije proti državnemu vodstvu, vendar pa se jih je udeležilo manj ljudi kot prejšnje noči. Iransko notranje ministrstvo je sporočilo, da so od začetka demonstracij pred tednom dni aretirali več kot 250 ljudi. Po navedbah iranskega notranjega ministrstva je bilo 35 odstotkov od 250 aretiranih "protirevolucionarjev ali lopovov". Iranske oblasti ob tem zatrjujejo, da so vse aretirane, z izjemo omenjenih 35 odstotkov, že izpustili.
ZDA so medtem zanikale, da demonstracije materialno podpirajo, jih pa podpirajo moralno. Tiskovni predstavnik State Departmenta Richard Boucher pa je v ponedeljek ponovil, da stojijo ZDA na strani protestnikov v zahtevah po več svoboščinah in pravici do "priključitve sodobnemu svetu". Iran je v nedeljo uradno protestiral pri ZDA proti ameriškemu vmešavanju v iranske notranje zadeve, potem ko so ZDA večkrat izrazile podporo protestnikom.
Ameriški državni sekretar Colin Powell pa je Irance pozval naj nadaljujejo z demonstracijami za spremembo režima. "Naša politika je, da ljudi spodbujamo, da za svoje poglede demonstrirajo,", je dejal Powell, zanikal pa je, da se neposredno vpletajo v iranske notranje zadeve. Opozoril je tudi, da skuša Teheran kot ponavadi svoje težave naprtiti drugim.
Iran bi rad zahodno tehnologijo
Svet guvernerjev Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) je nadaljeval zasedanje, ki ga je začel v ponedeljek. Na srečanju bi morali guvernerji po prvih načrtih nadaljevati razpravo o spornem iranskem jedrskem programu, vendar pa so to temo preložili na sredo.
Sicer pa je Iran pokazal pripravljenost na nenapovedane inšpekcije mednarodnih inšpektorjev v svojih jedrskih objektih. V zameno pa zahtevajo dostop do zahodne tehnologije. Generalni direktor IAEA Mohamed El Baradej je v ponedeljek predstavil poročilo o Iranu, po katerem Teheran agencije ni seznanil z nekaterimi jedrskimi dejavnostmi in materiali, s čimer je kršil sporazum o neširjenju jedrskega orožja, da pa sprejema ukrepe za njegovo boljše uresničevanje.
Grški premier Kostas Simitis, čigar država trenutno predseduje Evropski uniji, je od iranskega predsednika Mohameda Hatamija zahteval, naj podpiše dodatni protokol k sporazumu o neširjenju jedrskega orožja. Grški premier je v telefonskem pogovoru s Hatamijem poudaril nujnost transparentnosti in sodelovanja z mednarodno skupnostjo, da bi se svet prepričal, da Iran ne razvija jedrskega orožja.
