Vodja Palestinske osvobodilne organizacije (PLO) Mahmud Abas je na nedeljskih palestinskih predsedniških volitvah, ki se jih je udeležilo 65 odstotkov vseh volilnih upravičencev, dobil 62,3 odstotka glasov. Gre za končne rezultate, ki temeljijo na preštetih glasovih v vseh 16 volilnih okrožjih. Za Abasovega glavnega nasprotnika, neodvisnega kandidata Mustafo Bargutija je po navedbah tiskovnega predstavnika osrednje volilne komisije Hane Naserja glasovalo kakih 19,8 odstotka volivcev.
Ostalih pet kandidatov pa je dobilo manj kot po pet odstotkov glasov. Tajsirja Haleda iz Demokratične fronte za osvoboditev Palestine (DFLP) je tako podprlo 3,5 odstotka volivcev, Basam al Salhi iz Palestinske ljudske stranke (PPP) je zbral 2,69 odstotka glasov, za neodvisnega islamističnega kandidata Abeda al Halima al Aškarja je glasovalo 2,68 odstotka Palestincev, neodvisna kandidata Al Sajeda Brakeha in Abeda al Karima Šbeirja pa je podprlo 1,27 oziroma 0,67 odstotka ljudi.
Palestinski parlament bo tako v sredo Abasa potrdil za novega palestinskega predsednika, je dejal začasni predsednik parlamenta Hasan Hrejšeh. Ob tem bo položaj predsednika parlamenta ponovno prevzel Rauhi Fatuh, ki je bil od smrti Jaserja Arafata 11. novembra lani začasni predsednik.
Podatki o volilni udeležbi zaradi zmede glede števila volilnih upravičencev še niso znani, tiskovni predstavnik volilne komisije Naser pa ocenjuje, da je na volišča v nedeljo odšlo več kot 775.000 od skupno 1,8 milijona volilnih upravičencev. Kot je pojasnil, je volilo 70 odstotkov od 1,1 milijona Palestincev, ki so vpisani v volilni imenik, ter še deset odstotkov od skupno 700.000 tistih, ki niso registrirani, imajo pa kljub temu pravico voliti.
Neregistrirani volivci bi morali po prvotnem načrtu svoj glas oddati na posebnih voliščih, vendar jim je volilna komisija kasneje dovolila, da lahko volijo, kjer želijo. Ta ukrep volilne komisije je sprožil veliko nezadovoljstvo med Abasovimi protikandidati, ki so prepričani, da je zaradi tega prišlo do številnih nepravilnosti in ponovljenega glasovanja.
Odzivi na rezultate na Bližnjem vzhodu
Palestinski premier Ahmed Kurej je izvolitev Abasa označil za odločitev za demokracijo in svobodo. "Upamo, da nam bo ves svet pomagal pri obnovi našega demokratičnega sistema in uresničenju našega nacionalnega cilja ter končanju trpljenja," je dejal Kurej.
Vodja izraelskih laburistov Šimon Peres je ocenil, da izvolitev predsednika palestinskih oblasti predstavlja začetek novega procesa. "Začel se bo nov proces. Zgodila se je pomembna sprememba in upam, da bo novo palestinsko vodstvo odsev sprememb na palestinskih ulicah," je dejal Peres. "Abas bo nepopustljiv partner, vendar je to moder, izkušen in zmeren človek. Izbrala ga je velika večina Palestincev in dati mu moramo možnost, da uspe," je še dejal Peres.
Izraelski premier Ariel Šaron je po Abasovi zmagi dejal, da se morajo Palestinci sedaj posvetiti boju proti terorizmu. "Palestinci še niso premagali terorizma in Abasove izjave med njegovo volilno kampanjo niso vzpodbudne. Toda sodili ga bomo po dejanjih po volitvah. Sodili ga bomo po načinu, kako se bo boril proti terorizmu," je poudaril Šaron in dodal, da je Izrael pripravljen obnoviti sodelovanje s Palestinci na ravni varnosti in usklajevati vprašanja, ki so povezana z načrtom o izraelskem umiku z območja Gaze.
Mednarodni odzivi na rezultat volitev
Ameriški predsednik George Bush je palestinske predsedniške volitve včeraj označil kot "zgodovinski dan za Palestince in Bližnji vzhod" in novega predsednika že povabil na obisk v Belo hišo. Bush je, sicer brez neposredne omembe Abasa, izrazil upanje, da bosta z novim predsednikom sodelovala v smeri miru na Bližnjem vzhodu in v smeri vizije dveh držav, Izraela in Palestine, ki bosta obstajali druga ob drugi v miru in varnosti.
Ameriški zunanji minister Colin Powell pa je dejal, da so ZDA pripravljene novemu vodji palestinskih oblasti dati tako finančno pomoč kot tudi pomoč pri reformiranju vlade. Po Powellovih besedah lahko ZDA pomagajo tudi pri obnavljanju palestinskih varnostnih sil, kar bi Palestincem omogočilo prevzeti nadzor nad Gazo, ki naj bi jim znova pripadla čez osem do deset mesecev.
Generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan je Palestincem čestital, ker so se zavezali demokraciji. Kot je izjavil njegov tiskovni predstavnik, so po oceni Annana palestinske predsedniške volitve pomemben korak v zgodovinski tranziciji k demokraciji.
Visoki predstavnik za skupno zunanjo in varnostno politiko EU Javier Solana je Abasovo izvolitev označil kot zgodovinsko možnost za mirno rešitev bližnjevzhodnega spora. Britanska vlada je medtem sporočila, da se veseli sodelovanja z Abasom, Francija pa je pozdravila miren potek nedeljskih volitev. Rusija je izrazila upanje, da bo izvolitev novega palestinskega predsednika oživila zastali mirovni proces.
Solana je Izraelce in Palestince v Ramali obenem pozval, naj začnejo pogajanja. Palestinci imajo zdaj možnost za mir z Izraelom in ustanovitev neodvisne države. "Izrael mora sedaj sodelovati z novim vodstvom", je pred današnjim srečanjem z Abasom še dejal Solana.
Britanski premier Tony Blair je čestital Abasu za izvolitev na volitvah, ki jih je Blair označil za dobro organizirane. "Čestital sem Abasu za izvolitev in mu zaželel veliko uspeha na položaju," je dejal Blair. Britanski zunanji minister Jack Straw pa je dejal, da so Palestinci pokazali svojo "odločnost v prid demokraciji".
Francoski zunanji minister Michel Barnier je izjavil, da je bil miren potek nedeljskih volitev zmaga za demokracijo in torej prva zmaga za mir. "Nobenega incidenta, množična udeležba. To je dokaz odgovornost in zrelosti, ki so ga podali Palestinci," je izjavil Barnier.
Izraelska vojska razrešila častnike
Izraelska vojska je danes s poveljniških mest razrešila šest častnikov rezervistov, potem ko so sporočili, da ne bodo izpolnili ukazov o izpraznitvi judovskih naselbin, saj so ti po njihovem mnenju nezakoniti. Gre za prvo takšno kazen, ki jo je sprejela vojska v povezavi z vladnim načrtom o izpraznitvi vseh 21 judovskih naselbin na območju Gaze in štirih na Zahodnem bregu, predvidenim za junij.
Šest častnikov se je v pismu, ki ga je prejšnji teden objavil časnik Jediot Aharonot, postavilo na stran judovskih naseljencev, ki ostro nasprotujejo vladnemu načrtu o izpraznitvi naselbin in menijo, da bi se morala vojska upreti takšnim nezakonitim ukazom. Še 28 častnikov, ki so tudi podpisali pismo, bo poklicanih na zaslišanja in jim grozijo enaki ukrepi, je sporočila vojska.