Palestinski voditelj Jaser Arafat ni sprejel odstopa premiera Ahmeda Kureja, ki je takoj zatem sklical sestanek kabineta. Ali bo Arafat sprejel odstop, ni bilo takoj znano, saj se predsednik trenutno ukvarja z valom ugrabitev v Gazi, ki so državo razburili in izpodbijali avtoriteto predsednika. "Premier se je osebno odpravil k Arafatu in mu zatrdil, da bo pri svojem odstopu vztrajal," je povedal zakonodajalec Nabil Amr.
Predsednik Arafat je zavrnil tudi ponujena odstopa dveh visokih predstavnikov varnostnih služb, generala Amina Hindija, vodjo varnostnih služb, in Rašida Abuja Čbeka, ki je šef preventivne varnosti na palestinskih ozemljih.
Sicer naj bi se palestinska vlada na novem kriznem zasedanju sešla v ponedeljek.
Kurej je svoj odstop utemeljil s poslabšanim varnostnim položajem na palestinskih območjih, po besedah ministra za lokalno upravo Džamala Šobakija pa je na vladni seji dejal, da vztraja pri svoji odločitvi, zato odstopa ne bo umaknil. Kot je povedal Šobaki, se bo vlada vnovič sešla v ponedeljek, ko naj bi razpravljala o politični krizi, in dodal, da se Arafat današnjega srečanja ni udeležil. "Kriza je. Na varnostnem področju vlada kaos," je po vladnem zasedanju novinarjem dejal Kurej. Ob tem tudi ni želel ugibati, kaj bo z vlado, če bosta z Arafatom glede njegovega odstopa vztrajala vsak pri svojem.
Ugrabitve sprožile vladno krizo
Omenjene ugrabitve so povzročile pravi kaos na območju Gaze, kjer so razglasili izredne razmere, sprožile pa so tudi vladno krizo.
Arafat je popustil dolgotrajnim zahtevam mednarodne skupnosti in število varnostnih služb z dosedanjih osmih znižal na tri, se je v Ramali izvedelo iz uradnih virov. Tako naj bi odslej delovale le še tri službe: policija, splošna varnostna služba in obveščevalna služba, je povedal glavni Arafatov svetovalec Nabil Abu Rudejna. Bližnjevzhodna četverica (Združeni narodi, ZDA, EU in Rusija) in Egipt so Arafata že več mesecev pozivali, naj rivalske varnostne službe spravi pod enoten nadzor. Doslej je namreč na palestinskih območjih delovalo kakih 10 vej varnostnih služb, ki so se med sabo pogosto sporekle, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Tako je egiptovski mirovni načrt izrecno zahteval delitev služb na tri veje, ki bi delovale v Gazi in na Zahodnem bregu.
Vodja splošne varnostne službe bo odslej general Musa Arafat , ki je nasledil generala Abdela Razaka Al-Madžajda. Prav tako je bil zaradi obtožb o korupciji odstavljen načelnik palestinske policije Gazi Džabali, ki je bil v petek za nekaj ur ugrabljen. Njegov položaj je prevzel general Sajeb Al-Adžez. Šef obveščevalne službe ostaja general Amin al-Hindi, ki je sicer Arafatu ponudil svoj odstop, ki pa ga slednji ni sprejel.
Brigade mučenikov Al Akse nasprotujejo imenovanju Muse Arafata
Brigade mučenikov Al Akse, oboroženo krilo gibanja palestinskega voditelja Jaserja Arafata Fatah, so danes ocenile, da bo imenovanje Arafatovega nečaka Muse Arafata za vodjo splošne varnostne službe sprožilo notranje spore. "Sporočamo naše popolno nasprotovanje imenovanju Muse Arafata, saj predstavlja nevaren znak in odpira vrata nevarnim posledicam, ki bodo vodile v notranji spor," je skupina še zapisala v sporočilu.
Zaradi načrtovanega imenovanja Muse Arafata, je na shodu v Gazi protestiralo tudi več tisoč Palestincev.
Talci na prostosti
Kot so sporočile palestinske varnostne oblasti, se dve Francozinji in trije Francozi počutijo dobro. Pojasnili so, da so jih oboroženi in zamaskirani ugrabitelji odpeljali v Han Junis na jugu območja Gaze, kjer so jih zaprli v stavbo Rdečega polmeseca.
Najvišji palestinski svet za nacionalno varnost je medtem v noči na sredo na območju Gaze zaradi vrste ugrabitev v petek razglasil izredne razmere. V svetu, ki mu je predsedoval palestinski voditelj Jaser Arafat, so se dogovorili, da je potrebno na območju Gaze znova vzpostaviti javni red in mir ter prevzeti nadzor nad poslabšanim varnostnim položajem na tem območju.
V petek je na območju Gaze prišlo do treh ugrabitev. Najprej je bil ugrabljen palestinski direktor za vojaško koordinacijo, polkovnik Kaled Abu Alula, nato načelnik palestinske policije Gazi Džabali, zvečer pa še pet francoskih tehničnih strokovnjakov. Vsi so bili čez nekaj ur izpuščeni.
Ugrabitelji naj bi pripadali novemu krilu Arafatovega gibanja Fatah, Brigade mučenikov Dženina. Za izpustitev Francozov naj bi zahtevali nadomestna stanovanja za Palestince, ki jim je Izrael med vojaškimi akcijami porušil hiše, opozorili pa naj bi tudi na korupcijo znotraj palestinskih oblasti.
V ZN o spornem izraelskem zidu
Generalna skupščina ZN je v petek razpravljala o odločitvi najvišjega sodnega organa ZN Mednarodnega sodišča pravice v Haagu (ICJ), ki je v nezavezujočem mnenju 9. julija ugotovilo, da je gradnja izraelskega varnostnega zidu nezakonita in jo je potrebno zaustaviti.
Sodišče je zato Generalni skupščini in VS ZN naložilo, naj ukrepa v tej smeri. Arabske države so zato predložile resolucijo, vendar čeprav je mnenje ICJ lani decembra soglasno zahtevala GS ZN, v njej sedaj ni prave volje za ukrepanje.
Neuvrščene države sicer podpirajo resolucijo, ki bo na ponedeljkovem glasovanju verjetno dobila podporo, vendar še zdaleč ne soglasno, saj so države Evropske unije skupaj z Rusijo zadržane, ker nočejo ogrožati dela na mirovnem načrtu Bližnjevzhodne četverice. ZDA in Izrael resolucij seveda odločno nasprotujeta.
