Zaradi grožnje izraelskih povračilnih ukrepov pa so Palestinci evakuirali urade v Ramali. Načelnik generalštaba izraelske vojske Šaul Mofaz je namreč včeraj Palestincem zagrozil z novo obsežno operacijo, če bodo še naprej izvajali teroristične napade.
Palestinski vodja Jaser Arafat pa je svojim varnostnim silam ukazal, naj preprečijo vse teroristične operacije proti izraelskim civilistom. "Kot predsednik palestinskih oblasti sem odločen sodelovati z ZDA in mednarodno skupnostjo v boju proti terorizmu," je poudaril.
Šaron predčasno zapustil ZDA
Izraelski premier Ariel Šaron je zaradi samomorilskega napada skrajšal obisk v ZDA in za nocoj sklical sestanek svojega kabineta, na katerem naj bi odločali o povračilnih ukrepih po napadu. Ameriški predsednik Bush je sicer Šaronu izrazil sožalje in obsodil "gnusno dejanje, ki je zahtevalo nedolžna življenja". Šaron je dejal, da Izrael ne pristaja na izsiljevanje, za napad pa sta po njegovem mnenju odgovorna palestinski voditelj Jaser Arafat in palestinsko vodstvo. "Bitka proti tistim, ki mislijo, da lahko pridobijo z uporabo terorja, se nadaljuje," je še dejal Šaron. "Izrael bo deloval kot vsaka demokracija, ki se bori proti silam teme. Izrael bo nadaljeval z uničevanjem teroristične infrastrukture," je še pred odhodom v Izrael dejal Šaron.
Napad, prvi po 12. aprilu, se je zgodil v nekem lokalu v mestu Rišon le-Zion, južno od Tel Aviva. Odgovornost za napad je v prevzela Brigada Ezedina Al Kasama, oboroženo krilo islamskega gibanja Hamas. Kot je za izraelsko televizijo povedal predstavnik lokalne policije Jifrah Sohovnik, je napad izvedel samomorilski napadalec, ki je imel na sebi ogromno količino eksploziva.
Napad obsodili tudi Palestinci
Tudi palestinsko vodstvo je obsodilo napad, napovedali pa so tudi ukrepe proti vpletenim. "Dejstvo, da se je napad zgodil prav med srečanjem Bush-Šaron, bo le še okrepilo izraelske trditve, češ da Palestinci nočejo miru," so v sporočilu za javnost zapisale palestinske oblasti.
Ameriško vodstvo opozarja, da zadnji napad ne bo ogrozil njihovega mirovnega načrta za Bližnji vzhod. Ameriški predsednik Bush je po srečanju z izraelskim premierom napovedal, da bo na Bližnji vzhod poslal direktorja ameriške obveščevalne agencije CIE Georga Teneta, ki naj bi pomagal pri oblikovanju palestinskih varnostnih sil. Bush pa se je obenem zavzel za izgradnjo "okvira" prihodnje palestinske države. V pogovoru z novinarji je še izrazil razočaranje nad palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom, ki po njegovem mnenju "ni služil interesom svojega naroda".
Kdo bo rešil betlehemsko krizo?
Izraelski in palestinski pogajalci so nadaljevali pogajanja o mirnem končanju obleganja bazilike Jezusovega rojstva v Betlehemu. Po dogovoru naj bi 13 od več kot 120 Palestincev, ki se skrivajo v baziliki, sprva odšlo v izgnanstvo v Italijo, 26 naj bi jih prepeljali v zapor v Gazi, ostali pa bi naj se vrnili na domove. Italija je sicer že večkrat izključila možnost, da bi sprejela Palestince, danes pa je to možnost zavrnila tudi Jordanija. Trinajsterico naj bi zdaj prepeljali na varen kraj v Betlehemu ali v Jeriho, kjer naj bi jih varovali ameriški in britanski varnostniki.
Izraelska vojska pa je med vnovičnim vdorom v palestinsko mesto Tulkarm na Zahodnem bregu prijela tamkajšnjega lokalnega vodjo Brigad Ezedina Al Kasama, oboroženega krila skrajnega islamskega gibanja Hamas, so sporočili tako izraelski kot palestinski viri. Kot je navedla izraelska vojska v sporočilu za javnost, naj bi 36-letni vodja Abas Al-Sajed pripravljal samomorilski napad na izraelske cilje, prav tako pa je obtožen vpletenosti v lanski samomorilski napad v Netanji, v katerem je umrlo osem Izraelcev.
