Antisemitizem v Evropi strmo narašča

In te številke potrjujejo, kar so ločeno pokazale že tri nedavne evropske raziskave, ki kažejo, da so judje izpostavljeni vse večjemu tveganju ter da se soočajo z vedno večjim nasiljem – in to v času, ko se v Evropi krepi tudi sovražni govor v vedno bolj polariziranem političnem okolju.

Francoski notranji minister je nedavno potrdil, da so zabeleženi primeri antisemitizma narasli s 311 leta 2017 na 541 v lanskem letu. Porast beležijo tudi v Nemčiji, kjer sicer živi tretja največja judovska skupnost v Evropi, takoj za Francijo in Veliko Britanijo. Kazniva dejanja in zločini, ki jih je motiviralo sovraštvo do judovskega prebivalstva, so tu v letu 2018 dosegli vrh zadnjega desetletja s 1646 primeri. Samo število fizičnih napadov se je povečalo s 37 na 62, kar 43 ljudi je potrebovalo zdravniško pomoč.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je trend označil za "nesprejemljiv" ter dodal, da antisemitizem v Franciji pomeni "zavračanje vrednot Republike". Nemška poslanka Petra Pau pa medtem opozarja na dejstvo, da vse več ljudi "zanika holokavst ter sodeluje v antisemitistični agitaciji".

V največji raziskavi judovskega mnenja o antisemitizmu, v kateri je sodelovalo 16.000 judov iz 12 evropskih držav je agencija EU Fundamental Rights Agency (FRA) konec lanskega leta dejala, da antisemitistični govor, nadlegovanje in strah judov pred tem, da bi jih prepoznali kot jude, postala vse bolj običajno.

Iz poročila je razvidno, da kar 90 odstotkov anketirancev meni, da v njihovi državi narašča antisemitizem, 30 odstotkov se jih je v preteklosti že soočilo z nadlegovanjem. Približno tretjina se jih izogiba judovskih dogodkov, ker se bojijo za svojo varnost, približno isto število jih razmišlja o selitvi. Okoli 80 odstotkov pa  pristojnim organom ne prijavlja več manjših incidentov, saj menijo, "da se nič ne bo spremenilo".

"Desetletja po holokavstu šokantne in naraščajoče ravni antisemitizma pestijo Evropo," pravi Michael O’Flaherty iz FRA: "Judovsko prebivalstvo ima pravico, da živi svobodno, brez sovraštva in brez strahu za svojo varnost".

Obširno raziskavo o antisemitizmu v Evropi je konec lanskega leta opravil tudi ameriški CNN s šokantnimi rezultati – kar petina od 7000 anketirancev iz sedmih držav meni, da imajo judje preveč vpliva v politiki in finančnem sektorju, 34 odstotkov pa jih je dejalo, da vedo malo ali skorajda nič o holokavstu – a kljub temu jih 32 odstotkov še vedno meni, da Judje izkoriščajo holokavst za "napredovanje svojega položaja", poroča The Guardian.

Za tovrstne rezultate obstaja več razlogov. V zadnjih dveh desetletjih so antisemitistični napadi v Evropi večinoma sovpadali s povečanjem napetosti na Bližnjem vzhodu: "V bistvu gre za uvoženi izraelsko-palestinski konflikt," pravi zgodovinar Marc Knobel. Dodaja, da so 'tabuji' glede antisemitizma povečini izginili, pri tem pa opozarja na ponovni vzpon antisemitističnega stereotipa o Judih in denarju. Samo v Franciji je na primer dejstvo, da je Macron predtem delal za banko Rothschild, sprožilo številne govorice.

Strokovnjaki pri tem opozarjajo, na 'popolne razmere' za antisemitistične napade, vključujoč vse večji vpliv skrajno desnih skupin in vlad, ter vzpon in vse večjo popularnost teorij zarote, na primer tiste o domnevni globalni sionistični zaroti, ter njihovem širjenju na družbenih omrežjih.

Laburistično stranko zapustilo sedem poslancev, tudi zaradi antisemitizma

Sedem poslancev je danes oznanilo, da izstopajo iz britanske laburistične stranke, kot razlog pa poleg nestrinjanja s politiko vodje laburistov Jeremyja Corbyna glede brexita navajajo tudi obtožbe o antisemitizmu, ki so v zadnjih mesecih letele na stranko. Kot poroča BBC, so iz največje opozicijske stranke izstopili Chuka Umunna, Luciana Berger, Chris Leslie, Angela Smith, Mike Gapes, Gavin Shuker in Ann Coffey.

Umunna, ki je eden vodilnih zagovornikov drugega referenduma o brexitu, je povedal, da so storili prvi korak. Druge laburistične poslance in tudi člane drugih strank pa je pozval k oblikovanju "nove politike". "Čas je, da zavržemo staromodno politiko te države in ustvarimo alternativo, ki bo v skladu s tistim, kar smo danes, in ki bo državi prinesla politiko, primerno 21. stoletju," je povedal.

Bergerjeva, ki je bila v preteklosti že večkrat tarča antisemitskih napadov, pa je na novinarski konferenci povedala, da je laburistična stranka postala institucionalno antisemitska in da jo je sram, da bi ostala v njej. Vodstvo stranke se po njenih besedah ni znalo soočiti z obtožbami ter sovraštvom do judovskega prebivalstva znotraj strankinih vrst.

"Zjutraj smo vsi izstopili iz laburistične stranke. To je bila zelo težka in boleča, a potrebna odločitev," je pojasnila Bergerjeva. "Predstavljamo različne dele države, prihajamo iz različnih okolij, rodili smo se v različnih generacijah, a vsi delimo iste vrednote," je poudarila poslanka. V imenu skupine poslancev je dejala, da bodo odslej v britanskem parlamentu sedeli kot skupina neodvisnih poslancev.

Corbyn je v odzivu izrazil razočaranje, ker omenjeni poslanci ne morejo več delovati za politiko, ki je na volitvah maja 2017 "navdihnila milijone". "Zdaj je bolj kot kdajkoli čas za združevanje ljudi za ustvarjanje boljše prihodnosti za vse," je povedal.