V Münchnu se je zaključila 41. mednarodna varnostna konferenca, ki je bila posvečena predvsem razmerju med gospodarskim razvojem in varnostjo ter varnosti na Bližnjem vzhodu. Generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan je v nagovoru udeležencem, ki se je sicer začela že v petek zvečer, menil, da letos obstajajo dobre možnosti za dosego dogovora glede reforme Združenih narodov. Ob tem je pozval ZDA in Evropo k podpori za radikalno preoblikovanje svetovne organizacije, da se bo ta zmožna boriti proti terorizmu, proti širjenju orožja za množično uničevanje in da bo sposobna reševati regionalne konflikte. Glede slednjih je omenil predvsem krizo v sudanski pokrajini Darfur in menil, da bi morali Evropska unija in zveza Nato hitro ukrepati in pomagati afriškim mirovnim silam pri zagotavljanju miru na tem območju.
Nemški zunanji minister Joschka Fischer pa je pozval ZDA, naj prevzamejo vodilno vlogo pri reformi ZN in naj v prihodnje izvajajo svoje mednarodne aktivnosti v okviru te svetovne organizacije. "Potrebujemo večstranski pristop. Moramo vedeti, ali so ZDA znotraj sistema ZN ali zunaj njega," je poudaril. V svojem nastopu je Fischer med drugim tudi branil stališče nemškega kanclerja Gerharda Schröderja, ki je dan prej zbudil veliko polemik, ko se je zavzel za reformo zveze Nato. "Transatlantsko zavezništvo je temelj nove svetovne ureditve v 21. stoletju. Evropejci in Američani smo nujno vezani eden na drugega," je dejal vodja nemške diplomacije.
Ameriška senatorka Hillary Clinton je menila, da bi zveza Nato "kot najboljše mirovniško vojaško zavezništvo" in druge multinacionalne vojaške strukture morale prevzeti mirovne operacije ZN. Francija pa je odločno zavrnila možnost posredovanja zveze Nato v sudanski pokrajini Darfur. Po mnenju neimenovanega francoskega predstavnika je to področje Evropske unije.
Potrebna sprememba kolektivne obrambe
Annan je pojasnil, da so se varnostne okoliščine v svetu spremenile, zato se mora spremeniti tudi sistem kolektivne obrambe. "Varnostni svet ZN mora odražati stanje današnjega sveta, ne pa sveta iz leta 1945," je poudaril. Ob tem Annan ni izključil možnosti uporabe sile, če bi s tem lahko rešili nedolžna življenja.
Najobsežnejše preoblikovanje svetovne organizacije
Pojasnil je, da pomeni reforma ZN najobsežnejše preoblikovanje svetovne organizacije od njene ustanovitve leta 1945. Vsebovala bo strožja pravila za preprečevanje širjenja jedrskega orožja, poseben sklad za pomoč revnejšim državam pri boju proti terorizmu, mehanizme za krepitev zaščite pred kemičnim orožjem in bolj aktiven pristop k reševanju morebitnih groženj. EU in Nato je pozval, naj resno preučita, kaj lahko konkretno storita za pomoč pri reševanju krize v Darfurju. Kljub mednarodni pomoči Afriška unija ni kos "veliki nalogi", zato potrebuje dodatno pomoč, je pojasnil Annan. " Dodatni ukrepi so nujno potrebni. Organizacije z resničnimi zmožnostmi morajo resno razmisliti, kaj lahko v praktičnem smislu storijo, da pomagajo končati to tragedijo. Potrebna je učinkovita strategija, ki bo lahko prekinila morijo in zaščitila ranljive v Darfurju. Drugače bomo razočarali prebivalce Darfurja," je poudaril ".
Na konferenci tudi slovenski zunanji minister Rupel
Udeležence varnostne konference pa je nagovoril tudi slovenski zunanji minister in predsedujoči Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), Dimitrij Rupel. Kot je povedal minister, je bil poudarek njegovega nastopa povezan z Ovse ter s sodelovanjem med Ovse in ZN. Organizaciji namreč povezujejo mnogi skupni projekti, med katerimi je Rupel omenil Kosovo, kjer letos pričakujejo poročilo o uresničevanju standardov, ki bo zelo pomembno za nadaljnje razprave o prihodnjem statusu Kosova. Ovse je tudi ena od organizacij, ki se reformirajo, pri tem pa je omenil še ZN, Nato in Evropsko unijo. "Cel svet se spreminja in se prilagaja novi realnosti," je dejal in napovedal, da se bo v Ljubljani sestala skupina uglednih osebnosti, ki se bo posvetila reformi Ovse. Reforme v obeh organizacijah naj bi po Ruplovem mnenju bile precej nujne.
Kot je v povezavi z vprašanjem Kosova povedal zunanji minister, smo se po koncu hladne vojne in izginevanju dvopolarnega sistema znašli v novi situaciji. Današnji kriteriji za korektno sodelovanje v mednarodni skupnosti, ki jih bo moralo Kosovo spoštovati, pomenijo dejansko upoštevanje te nove realnosti. Nova realnost pa pomeni skupno in novo razumevanje izzivov globalizacije, kot so revščina, katastrofe, terorizem in orožje za množično uničevanje.
O tem, kaj se lahko zgodi na podlagi poročila o uresničevanju standardov, je Rupel dejal, da Kosovo nestrpno pričakuje, da se bo nekaj premaknilo. Najbrž bo prišlo do nekega novega načrta za Kosovo v smislu pogojev, ki bodo vgrajeni v prihodnji status.
Varnostne konference v Münchnu se je poleg ministra Rupla udeležil tudi obrambni minister Karl Erjavec. Slednji je na konferenci izrazil mnenje, da globalna varnost je in bo rezultat uspešnega medsebojnega sodelovanja vseh mednarodnih organizacij, predvsem pa v odgovornosti posameznih držav. Pri tem ima pomembno vlogo tudi naša država, je dejal Erjavec.
Srečanje je potekalo ob strogih varnostnih ukrepih, saj so konferenco spremljali protesti nasprotnikov zasedanja. Za varnost udeležencev naj bi skrbelo okoli 4000 policistov, kar je bilo za okoli tisoč manj kot leto poprej. Prišlo je do nekaterih spopadov med protestniki in policijo, pri čemer je bilo ranjenih 18 ljudi, med njimi dva policista. Po navedbah policije je šlo za lažje poškodbe.
