Annan je tudi dejal, da sta globalizacija in dobro investirani dobički lahko zdravilo proti revščini in socialnim boleznim. S tem se je odzval na sporočilo Socialnega foruma, ki je udeležencem New Yorškega srečanja očital, da skrbijo le za profit in čimvečjo globalizacijo.
WEF je Davos
Nekaj manj kot 3000 predsednikov držav, vlad, podjetij, mednarodnih organizacij in drugih uglednežev je sklenilo druženje na Svetovnem gospodarskem forumu (WEF), ki je prvič po 31. letih potekal izven švicarskega Davosa, po trditvah ustanovitelja in predsednika WEF Klausa Schwaba tudi zadnjič. "WEF je Davos in tako bo tudi ostalo," zagotavlja Schwab.
Tokratni WEF je bil prelomnega značaja, saj so bogati udeleženci, skupaj s tistimi iz manj bogatih držav, večino časa namenili stvarem, o katerih so na ulici kričali protestniki. Izpostavili so potrebo po zmanjšanju razlik med bogatimi in revnimi, trkali na svojo, predvsem pa na vest ameriške politike, in pozivali h konkretnim ukrepom za ublažitev negativnih učinkov globalizacije. Generalni sekretar OZN Kofi Annan je ob koncu srečanje povzel, da so teroristični napadi 11. septembra z vso silo razkrili prepad med bogastvom in revščino.
Srečanja v okviru WEF so minila sicer v znamenju bogastva; razkošnih banketov, zabave, promocijskih akcij, kot na primer tista od Mastercarda, kjer so udeležencem delili kreditne kartice s 100 dolarji kredita, ki so ga lahko zapravili v času foruma. Predstavniki ameriške administracije so srečanje izkoristili za pozive k odločnemu boju proti terorizmu in zavračanju povečanja denarnih sredstev.
Letališča okrog New Yorka so zopet manj zasedena, saj so zasebna letala vseh velikosti ponesla svoj dragoceni tovor po svetu, newyorške ulice okrog hotela Waldorf Astoria pa so bile znova neprehodne. V času WEF je policija območje za promet popolnoma odrezala, v njem pa so se lahko gibali le udeleženci WEF in novinarji. Nekateri med njimi so bili bolj pomembni kot drugi, saj so imeli dostop tudi do "zaprtega" Waldorf Astorie. Med njimi kot ponavadi ameriški novinarji televizij CNN, NBC, časopisa New York Times, ostala svetovna novinarska srenja pa se je bila na drugi strani "novinarskega apartheida", kot je to označil okoljevarstveni časopis The Earth Times. Ameriško novinarstvo je pač v lasti velikih korporacij, ki imajo z milijonskimi prispevki za politične kampanje v žepu tudi politike.
Protesti so se v velikosti mesta ob reki Hudson porazgubili, le v soboto je policija, sicer pod strogim nadzorom, nekaj tisočim dovolila v slišno in vidno razdaljo do Waldorf Astorie. Aretiranih je bilo le 200 oseb, materialna škoda je bila minimalna. Stroški organizacije WEF se bodo tako povečali le za nadure 7000 policistov, pripadnikov tajne službe, FBI-ja, agentov State Departmenta in zasebnih varnostnikov, ki so skrbeli, da se je elita lahko v miru pogovarjala. Seattle, Genova, Quebec so se v New Yorku zdeli le oddaljen spomin. Glede na spremembo duha udeležencev WEF pa nasilje morda več niti ni bilo potrebno, saj so dojeli, kaj od njih zahteva "ulica".
Svet je mogoče izboljšati
Na socialnem forumu je sodelovalo približno 60.000 predstavnikov vlad, sindikatov, cerkva, manjšin in drugih nevladnih organizacij iz 80 držav. Prizadevali so si zgraditi most med različnimi gospodarskimi sistemi in tako pripomoči k zagotovitvi miru na svetu.
Med drugim so udeleženci sklenili, da bodo nasprotovali predlogu ZDA o ustanovitvi prostotrgovinskega območja, ki naj bi se raztezalo od Aljaske do Argentine, saj menijo, da želijo ZDA s tem ostalemu svetu vsiliti gospodarsko prevlado. Napovedali so, da bodo na vse možne načine borili proti oblikovanju največjega trga na svetu.
Nobelova nagrajenka za mir Rigoberta Menchu je ob robu Svetovnega socialnega foruma dejala, da naraščajoči militarizem v Latinski Ameriki ogroža demokracijo. Kot je dodala, se vpliv vojske na območju povečuje zlasti po terorističnih napadih na ZDA 11. septembra. Po mnenju Gvatemalčanke, ki je Nobelovo nagrado za mir prejela leta 1992, sta področji varnosti in obrambe zaradi terorističnih napadov na ZDA v Latinski Ameriki zasedli prednostno mesto, čemur so sledile številne negativne posledice, kot na primer krepitev vojske, ki je bila še nedavno na slabem glasu.
