Če morda ne bi bilo časa za organiziranje svobodnih, poštenih in verodostojnih volitev, potem je bistvenega pomena, tako Annan, da je proces, ki bo privedel do oblikovanja začasne vlade, pregleden in da so vanj vključene vse strani.
Annan: Huseinu naj sodi mednarodno sodišče
Zajetje Huseina po Annanovih besedah sicer ne predstavlja le simbola padca nekdanjega iraškega režima, temveč je tudi priložnost za nov začetek v procesu pomoči Iračanom, kako naj prevzamejo nadzor nad svojo usodo. Annan je v torek pred VS ZN ponovil svojo zahtevo, da bi bilo potrebno Sadamu Huseinu soditi v skladu z najvišjimi mednarodnimi standardi. Menil je, da bi mednarodno sodišče, ki bi sodilo Sadamu Huseinu, pomenilo pomemben korak k narodni spravi v Iraku.
Annan želi tudi vedeti, kakšna je stopnja tveganja za ZN v okviru vloge, ki naj bi jo imeli v Iraku. Po njegovih besedah bi bilo potrebno jasno opredeliti, kako se bodo določile posamezne odgovornosti v Iraku, in tudi to, kdo bo sprejemal posamezne odločitve. Kot je še poudaril, je potrebno predvsem vedeti, kaj Iračani pričakujejo od vloge ZN in v kakšnem položaju bo svetovna organizacija, da bo izpolnila njihova pričakovanja. Napovedal je sicer, da se bodo sodelavci človekoljubnih organizacij vrnili v Irak, ko bodo to dopuščale razmere.
ZDA za odpis iraških dolgov
Posebni ameriški odposlanec James Baker se mudi na turneji po evropskih državah, kjer se zavzema za odpis iraškega dolga. Po srečanju s francoskim predsednikom Jacquesom Chiracom je napovedal, da bodo Združene države in Francija podpisale sporazum o zmanjšanju iraškega zunanjega dolga. Državi sta prepričani, da bo to pripomoglo k svobodi in blaginji iraškega ljudstva.
Francoski zunanji minister Dominique de Villepin je že v ponedeljek po pogovorih s predsednikom Sveta prehodne iraške vlade Abdelazizom el Hakimom dejal, da Francija razmišlja o delnem odpisu dolgov Iraku. Kot pogoj za to je omenil samostojno iraško vlado. Francija vztraja, da se Pariški klub o zmanjšanju dolga z mehanizmi, ki jih Pariški klub za to predvideva, lahko pogaja zgolj s suvereno iraško vlado, ki pa je Irak trenutno nima.
Baker se je v nadaljevanju turneje ustavil tudi v Berlinu, kjer se je sešel z nemškim kanclerjem Gerhardom Schröderjem. "Nemčija in ZDA so tako kot Francija pripravljene, ne samo za prerazporeditev dolga, pač pa za znaten odpis dolga Iraka," je po srečanju Schröderja in Bakerja sporočil tiskovni predstavnik nemške vlade.
Iraški zunanji dolg skupno znaša kakih 120 milijard dolarjev, od tega Bagdad 30 do 40 milijard dolguje Pariškemu klubu. Ta se je doslej zadovoljil z uvedbo moratorija na vračanje iraškega zunanjega dolga do konca prihodnjega leta, ob tem pa se je zavzemal za čimprejšnje restrukturiranje tega dolga. Nemške terjatve do Iraka sicer znašajo okoli štiri milijarde evrov. Pred Bakerjevo evropsko turnejo, v okviru katere bo ameriški odposlanec v prihodnjih dneh obiskal še Rusijo, Italijo in Veliko Britanijo, je Bush namignil, da bi se lahko odnosi Washingtona z Berlinom, Parizom in Moskvo izboljšali, če bodo nasprotnice vojne proti Iraku pomagale rešiti zapleteno vprašanje iraškega zunanjega dolga. Kot je v ponedeljek pojasnil Bush, si ZDA prizadevajo za premostitev razlik med državami.
Pentagon pa je znova preložil konferenco za pridobitev izvajalskih pogodb pri obnovi Iraka, ki je bila predvidena za ta petek. Konferenca, na kateri bodo izbirali podjetja med tisočimi, ki so že kandidirali za pridobitev 26 prvih izvajalskih pogodb za obnovo Iraka, naj bi tako potekala januarja, je danes sporočila tiskovna predstavnica Nicole Deaner. Kot je še poudarila Deanerjeva, preložitev omenjene konference ni povezana z dosežki Bakerjeve turneje po Evropi.
