Angeli Merkel podpora za še en mandat na čelu države

Nemški parlament je Angelo Merkel danes znova izvolil za kanclerko. Zanjo je glasovalo 364 poslancev, 315 jih je bilo proti, devet se jih je vzdržalo, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Merklova bo nemško vlado vodila že četrtič zapored.

63-letna vodja krščanskih demokratov je na čelu nemške vlade od leta 2005, tokrat pa bo že tretjič vodila veliko koalicijo, ki jo poleg konservativne unije CDU/CSU sestavljajo socialdemokrati.

Sestavljanje vladne koalicije je trajalo rekordno dolgo. Po volitvah septembra lani je skušala Merklova najprej oblikovati koalicijo z Zelenimi in liberalci, a so pogovori propadli, zato so sledila pogajanja s socialdemokrati.

Pred dvema letoma, v času begunske krize, se je sicer zdelo, da je z vladavino  Merklove konec. A po ponovni zmagi njenih krščanskih demokratov (CDU) na septembrskih volitvah bundestaga jo zdaj čaka še četrti mandat na čelu nemške vlade. Vendarle je njena avtoriteta omajana in mnogi ugibajo, da ji mandata ne bo uspelo izpeljati do konca.

Merklova je šele novembra 2016 uradno sporočila, da se bo potegovala za še en mandat in s tem tudi za naziv kanclerke z najdaljšim stažem. Če bo vzdržala do konca leta 2021, bo namreč na kanclerskem položaju 16 let, kolikor znaša rekord njenega mentorja Helmuta Kohla.

Hči protestantskega pastorja se je rodila leta 1954 v bližini Hamburga. Kmalu se je družina preselila v majhen kraj Templin v tedanji Vzhodni Nemčiji. Študirala je fiziko, nato pa pri 35 letih – v času, ko se je rušil Berlinski zid – kot članica CDU zakorakala v aktivno politiko.

Čeprav je bila kot ženska, protestantka in Vzhodna Nemka v pretežno moški in konservativni stranki outsider, jo je kmalu opazil kancler in njen bodoči mentor Kohl. Najprej je postala ministrica za ženske in mladino, nato za okolje, leta 2005 pa prva nemška kanclerka. Pred tem je leta 2000 prav tako kot prva ženska stopila na čelo CDU.

Za Merklovo je dolgo veljalo, da je previdna in premišljena, in ob začetku njenega tretjega mandata je postal med mladimi priljubljen glagol "merkeln", ki pomeni, da se dejansko ne naredi nič in ne sprejme nobene večje odločitve. Še pred tem so Nemci svojo kanclerko ljubkovalno poimenovali Mutti (Mami), saj s svojim mirnim in konsenzualnim slogom vodenja v njih vzbuja občutek varnosti in stabilnosti.

A vse se je spremenilo leta 2015, ko se je Merklova vpričo vse hujše krize z begunci v sosednji Madžarski odločila, da "odpre mejo za vse", kar jo je skoraj stalo politične prihodnosti. O begunski krizi ne govori rada, mnogi ji očitajo, da je ravnala narobe in jo je še poglobila, sama pa predvsem poudarja, da je šlo takrat za človeška življenja, da pa ta izziv terja evropsko rešitev, piše nemški portal Deutsche Welle.

Merklova se s svojimi odločitvami in dejanji v zadnjih letih vse bolj približuje politični sredini. CDU je tako zavzela velik politični prostor in "ukradla" glasove drugim sredinskim strankam, še posebej socialdemokratom, obenem se je zato okrepilo nezadovoljno na desnem polu stranke. Med odmevnejšimi dejanji je bila lanska odobritev porok istospolnih v bundestagu, čeprav je kanclerka sama glasovala proti. Konservativni politiki ji že dlje očitajo, da je CDU pod njenim vodstvom izgubila svoj profil in se premaknila preveč v levo.

Predsednica CDU trdi, da so ključne vrednote stranke ostale nespremenjene. "To so korenine, ki hranijo našo politiko," je dejala nekoč. A kot vodja stranke, v kateri je povprečen član star 60 let, se obenem trudi vzpostaviti stik z mladimi, saj se, kot pravi, zaveda, da bo sedanjost odločala o položaju Nemčije čez 20 let. "Želim izkoristiti vse svoje izkušnje, da zagotovim, da bo naša država na pravi poti," je dejala.

Položaj in avtoriteta Merklove nista več tako trdna, kot sta bila nekoč. Kot da je morala po letih kljubovanja zakonom politične gravitacije vendarle znova pristati na Zemlji. Čeprav se zdi, da se ji je po begunski krizi na presenečenje mnogih uspelo pobrati, se je pritisk nanjo v lastni stranki po zgodovinsko slabem rezultatu CDU na zveznih volitvah septembra lani še okrepil.

Sledilo je oblikovanje nove vlade, ki je bilo za Merklovo težavno, kot še nikoli doslej. Po propadu pogovorov o oblikovanju t. i. jamajške koalicije novembra lani se je že glasno ugibalo celo o predčasnih volitvah. SPD je nato vendarle pristala na pogajanja o še eni veliki koaliciji, ki jih je Merklova pripeljala do uspešnega konca, a z grenkim priokusom.

Po mnenju mnogih je namreč v pogajanjih preveč popustila SPD in tudi bavarski CSU ter iztržila premalo za lastno stranko. Sama vztraja, da je koalicijska pogodba dobra ter da mora kot kanclerka in vodja stranke, ki so ji volivci vendarle zaupali še en mandat na čelu države, misliti predvsem na to, kaj je dobro za Nemčijo.

Na vse glasnejše nezadovoljstvo je zaenkrat odgovorila z vključitvijo enega svojih najglasnejših kritikov, mladega in močno konservativnega Jensa Spahna v novo vladno ekipo ter imenovanjem Annegret Kramp-Karrenbauer za novo generalno sekretarko CDU.

Dejstvo je, da bo tretja črno-rdeča vlada pod njenim vodstvom v primerjavi s prejšnjima dvema oslabljena. Tako konservativci kot socialdemokrati so namreč na volitvah izgubili precej glasov, dolgotrajna koalicijska pogajanja pa so javno podporo veliki koaliciji še dodatno načela. Velika koalicija je tako velika le še po imenu.

Kljub vsemu na kanclerko v svetu in še posebej v EU stavijo veliko. Merklova je že napovedala, da bo kmalu po prisegi odpotovala na obisk k francoskemu predsedniku Emmanuelu Macronu, s katerim pripravljata težko pričakovani predlog za ambiciozno in nujno reformo EU in evrskega območja.