Osrednji vprašanji vrha EU sta vzpostavitev centrov za izkrcanje in obravnavo migrantov zunaj unije ter zajezitev sekundarnih migracij znotraj unije.
Glavni vlogi igrata nemška kanclerka Angela Merkel, ki mora za obstoj svoje vlade zagotoviti dogovor o zajezitvi sekundarnih migracij v Nemčijo, in italijanski premier Giuseppe Conte, čigar država po zmagi evroskeptičnih sil vodi zelo ostro migracijsko politiko.
Conte je ob prihodu v Bruselj dejal, da če voditelji članic unije danes ne bodo zagotovili ustrezne podpore Italiji, ta ne bo podprla skupnih sklepov. Italija je v minulih letih slišala že veliko izrazov solidarnosti in ne potrebuje več besed in izjav, temveč konkretna dejanja, je izpostavil.
Italija naj bi tako v pričakovanju razpleta migracijske razprave blokirala tudi preostale sklepe vrha EU. Ti se nanašajo na trgovinske odnose z ZDA, varnostna in obrambna vprašanja ter gospodarske zadeve.
"Ker ima ena članica zadržke glede celotnih sklepov, sklepi na tej točki niso bili dogovorjeni," je sporočil tiskovni predstavnik predsednika Evropskega sveta Donalda Tuska, Preben Aamann.
Juncker svari pred neokolonializmom
Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je v povezavi s predlogom za vzpostavitev centrov za izkrcanje migrantov zunaj EU posvaril pred neokolonializmom. "V Bruslju ne moremo odločati za severnoafriške države," je dejal.
Tudi Merkelova je opozorila, da se je treba pogovarjati z državami Severne Afrike, ne o teh državah.
'Evropejci morajo odločati o tem, kdo stopi na evropsko ozemlje'
A na kocki ni samo položaj Merklove, najvplivnejše evropske voditeljice. Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk opozarja, da neučinkovitost unije pri soočanju z migracijami hrani protievropske, avtoritarne in protiliberalne sile.
"Evropejci morajo odločati o tem, kdo stopi na evropsko ozemlje," izpostavlja Tusk. Pred začetkom vrha v Bruslju je izpostavil tudi, da se morajo voditelji držav članic osredotočiti na zunanje meje EU, vključno s projektom centrov za izkrcanje. "Alternativa je še naprej kaotično zapiranje meja, tudi znotraj EU, kot tudi naraščanje konfliktov med članicami unije," je opozoril.
Tusk sicer predlaga vzpostavitev centrov za izkrcanje in obravnavo migrantov zunaj EU, vzpostavitev posebnega finančnega instrumenta v okviru naslednjega večletnega proračuna EU za preprečevanje nezakonitih migracij ter krepitev sodelovanja z državami izvora in tranzita.
EU naj bi centre vzpostavila v sodelovanju z uradom ZN za begunce in Mednarodno organizacijo za migracije, ki pa sta na predvečer vrha pozvala, da je treba ljudi, rešene v mednarodnih vodah, hitro prepeljati "na varno v EU in potencialno tudi kam drugam".
Nujno sistematično ukrepanje
V pomoč Merklovi naj bi voditelji pozvali, naj članice tesno sodelujejo za zajezitev sekundarnih gibanj prosilcev za azil. Nemčija je že v stiku z več članicami glede "administrativnih dogovorov" za zajezitev teh gibanj, kar sproža skrbi, da bi to lahko vodilo v oblikovanje mini schengna.
Migracijska vročica sicer ni posledica resne krize, s kakršno se je unija soočila leta 2015, temveč političnih preigravanj. Viri pri EU opozarjajo, da je nujno sistematično ukrepanje, sicer "nas bo politika prehitela".
Na dnevnem redu dvodnevnega vrha, ki se ga bo udeležil tudi slovenski premier Miro Cerar, je še niz tem, od brexita do prenove območja evra, a v oči bode zlasti še eno Tuskovo svarilo - da se mora unija v odnosih z ZDA "pripraviti na najslabše".
Vprašanje migracij lahko postane vprašanje usode EU
"Evropa ima veliko izzivov. A vprašanje migracij bi lahko postalo vprašanje usode EU," je pred odhodom na vrh povezave v bundestagu izjavila kanclerka."Ne želimo si ponovitve leta 2015," je poudarila kanclerka Angela Merkel in s tem spomnila na leto, ko je Nemčija dovolila vstop 890.000 prišlekom. A od vrha v Bruslju kanclerka nima velikih pričakovanj.
Po njenem mnenju se članice EU še niso pripravljene dogovoriti za skupen evropski azilni sistem. V petih od sedmih ključnih vprašanj migracijske politike sicer v veliki meri vlada soglasje, a težave še naprej ostajajo, ko gre za uvedbo enotnih standardov pri obravnavi prosilcev za azil in vprašanju "solidarne porazdelitve migrantov in beguncev".
Afriškim državam bi ponudili več študijskih mest in delovnih vizumov
Zato bi bilo smiselno oblikovati "koalicijo voljnih", je poudarila Merklova. Ta bi morala po njenih besedah zagotoviti, da si tisti, ki prosijo za mednarodno zaščito, ne bi mogli izbirati države v Evropi, v kateri bi vložili prošnjo za azil. Predlagala je tudi, da bi afriškim državam ponudili več študijskih mest in delovnih vizumov, tako da ljudje v tako množičnem številu ne bi več tvegali svojih življenj na tihotapskih ladjah.
Med nastopom Merklove v bundestagu ni bilo notranjega ministra Horsta Seehoferja, s katerim sta na nasprotnih bregovih glede sekundarnih migracij v Nemčiji. Seehofer namerava z julijem odrediti, da se prosilce za azil, ki so bili že registrirani v drugi članici EU, zavrne že na nemški meji.
Njegova bavarska Krščansko socialna unija (CSU), sestrska stranka Krščansko demokratske unije (CDU) Merklove, se temu ukrepu za zajezitev priseljevanja ne namerava odpovedati, če kanclerki na vrhu EU ne bo uspelo doseči vseevropskega dogovora o azilni politiki, ki bi imel na koncu dejansko enak učinek.
Merklova zopet upravičevala svojo odločitev
Merklova je v bundestagu sicer danes znova upravičevala svojo odločitev iz septembra 2015, da se prosilcev za azil ne zavrača že na meji. "To se mi zdi s pogledom nazaj še vedno pravilno," je izpostavila. Ob tem je spomnila, da takrat ni ukrepala sama, kot trdijo nekateri, temveč v dogovoru z vladami Madžarske in Avstrije.
Kanclerka je sicer danes priznala potrebo po ukrepanju pri obravnavi zavrnjenih prosilcev za azil v Nemčiji. Spomnila je na usmrtitev 14-letne deklice iz Mainza in tudi na težave pri izgonu domnevnega nekdanjega telesnega stražarja pokojnega vodje teroristične mreže Al Kaida Osame bin Ladna. Ministrske predsednike zveznih dežel pa je pozvala, naj se pri vprašanjih načrtovanih azilnih centrov in centrov za izgon ne upirajo.
