Kot poroča The Sunday Times, britanska varnostna služba MI5 verjame, da bi lahko Velika Britanija hitro postala prizorišče velikih nemirov, ropov in uporov, če bi se zgodila katastrofa, ki bi preprečila dobavo hrane. Za stanje je MI5 uporabila izraz: "družba je štiri obroke od anarhije". To odpira debato, ali se lahko civilizirane družbe res tako hitro vrnejo k primitivnemu obnašanju.
MI5, katere moto je "brani kraljestvo", uporablja pravilo "štirje obroki" za ocenjevanje stopnje grožnje, ki jo predstavljajo napadi na strateške točke, kot so računalniška omrežja in elektrarne, naravne katastrofe, množične stavke in državljanska nepokorščina.

Obstajajo dokazi, da bi kaos lahko delno povzročili prvi strahovi pred lakoto ali bolj verjetno panika. To bi se lahko zgodilo, na primer, če bi bila zaradi bombnega napad ovirana dostava zalog hrane na določeno območje ali če bi hekerji z napadom na računalniške sisteme onesposobili električne povezave in dostavo hrane oz. vode. Po še enem scenariju pa bi se kaos lahko začel, če bi bilo zaradi biološkega ali jedrskega napada od sveta odrezano določeno območje.
Najverjetneje bi ljudje, ki bi bili ujeti v taki situaciji, takoj pokupili vso hrano, ki bi bila na razpolago. Ko bi zmanjkalo zalog, bi ljudje poskušali zbežati iz zaprtega območja ali pa poskušali z nasiljem priti do hrane. Ocenjeno je, da bi se vzpostavil zakon džungle, če ljudje ne bi imeli hrane za le štiri zaporedne obroke. "Peti obrok" bi poskušali dobiti z ropanjem in nasiljem. MI5 meni, da bi se to lahko zgodilo na bolj izoliranih območjih, manj verjetno je, da bi se nekaj takega zgodilo po vsej državi.
Nekateri strokovnjaki pa menijo, da je britanska mreža dobavljanja hrane dovolj razvejana, da ne bi mogla propasti tako hitro. Tudi v primeru večje katastrofe. Po drugi strani pa drugi opominjajo na kratek zastoj dobave, ki se je zgodil leta 2000, ko so ljudje protestirali zaradi cen goriv.

Zaradi skrbi, da bi se dobava hrane ustavila, je britanska oblast izdala brošuro, v kateri je točno navedeno, kaj morajo ljudje vedeti, če pride do kakršne koli krize. V njej so tudi nasveti, kaj morajo imeti ljudje doma. Tony Morrison, predsednik londonske družbe za načrtovanje reševanja v krizah, je dejal, da je nevarnost izgredov in drugih težav majhna, pa vendar bi v primeru krize najverjetneje policisti in vojska varovali večje trgovine. Dodal je še, da bi bilo v taki situaciji najpomembneje, da skrbijo za visoko moralo in čim hitreje spet vzpostavijo dobavo hrane. Za oblasti bi bil izziv tudi to, čemu dati prednost: dobavi vode, hrane ali elektrike.
Profesor za prehrano in metabolizem Marinos Elia pa meni, da ljudje hitro izgubijo nadzor, če nimajo hrane. Lahkota, ki bi jo čutili, bi močno vplivala na občutek negotovosti in pojavil bi se strah pred tem, kaj se bo zgodilo.
KOMENTARJI (65)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.