Na sedežu Združenih narodov v New Yorku se je začelo vrhunsko srečanje ob 60. obletnici svetovne organizacije. Udeležence je uvodoma nagovoril generalni sekretar ZN Kofi Anan, ki je več kot 170 svetovnih voditeljev, med njimi slovenskega predsednika Janeza Drnovška, pozval, naj v celoti uresničijo reforme ZN. Prav tako jih je pozval k drznejšim in kolektivnim korakom v boju proti revščini in pri spodbujanju svetovne varnosti. Če svetovni voditelji omenjenega ne bodo storili, bo zgodovina sprejela odločitve namesto njih, medtem ko bodo interesi ljudi neuresničeni, je med drugim opozoril generalni sekretar ZN.
Kot je še izpostavil Anan, je ZN mogoče rešiti pred staranjem, če bodo svetovni voditelji sprejeli program reform, s katerimi je mogoče ponovno oživiti svetovno organizacijo. Po Ananovih besedah se proces reform mora nadaljevati, ker se je na izzive 21. stoletja treba odzvati z dejanji, ki naj bodo učinkovita in kolektivna.
Bush proti teroristom
Ameriški predsednik George Bush pa je udeležence vrha pozval, naj podprejo resolucijo, s katero bi obsodili spodbujanje k terorističnim dejanjem. ZN je pozval, naj podpišejo in uresničijo mednarodno konvencijo o boju proti jedrskemu terorizmu. S tem bi po Bushevih besedah lahko sodno preganjali tudi tiste, ki si prizadevajo pridobiti radioaktiven material ali jedrske naprave.
Svet je enoten v boju proti terorizmu, je prepričan ameriški predsednik, ki je v nagovoru izpostavil, da bitke zoper terorizem ne bo mogoče dobiti le z uporabo sile. Po Bushevih besedah je teroriste potrebno premagati tako na "bojišču kot v boju prepričanj". Teroristi morajo vedeti, da se, kamor koli bodo šli, sodišču ne bodo mogli izogniti, je dejal Bush pred več kot 170 svetovnimi voditelji.
Pozval je še k prizadevanjem proti korupciji znotraj ZN. Kot je dejal, morajo biti ZN močni in učinkoviti, brez korupcije in odgovorni ljudem, ki jim služijo. Kar zadeva Irak, pa je Bush ZN in njihove članice pozval, naj še naprej stojijo ob strani Iračanom, medtem ko nadaljujejo pot k demokraciji.
Konvencija proti jedrskemu terorizmu
Ruski predsednik Vladimir Putin je kot prvi svetovni voditelj podpisal mednarodno konvencijo o zatiranju jedrskega terorizma.
Mednarodna konvencija o zatiranju jedrskega terorizma je eden novih mednarodnih pravnih aktov na področju boja proti terorizmu in pomeni korak naprej v boju držav proti terorizmu. Temelji na zavedanju držav, da lahko dejanja jedrskega terorizma povzročijo najhujše posledice in pomenijo grožnjo mednarodnemu miru in varnosti.
Konvencija opredeljuje kazniva dejanja jedrskega terorizma in zajema širok obseg možnih ciljev, vključno z jedrskimi obrati in reaktorji. Konvencija zavezuje države pogodbenice, da v notranjem pravu sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi bi zagotovile, da kazniva dejanja, ki jih konvencija vsebuje, niso opravičljiva iz kakršnihkoli razlogov ter da določijo sorazmerne kazni glede na težo kaznivih dejanj.
Države pogodbenice morajo domnevne storilce kaznivih dejanj jedrskega terorizma, skladno z določbami konvencije, bodisi izročati drugim državam pogodbenicam ali prevzeti pregon storilcev. Konvencija nadalje obvezuje države k čim boljšemu sodelovanju pri preprečevanju terorističnih napadov, in sicer z izmenjavo informacij ter pomočjo pri kazenskih postopkih in izročitvah.
Konvencija, ki je odprta za podpis do konca prihodnjega leta, je nastala na podlagi prepričanja, da je treba povečati mednarodno sodelovanje med državami pri oblikovanju in sprejemanju učinkovitih ukrepov za preprečevanje terorističnih dejanj, ki imajo za cilj jedrske objekte in naprave.
Švedski premier za boj proti revščini
Zbrane na sedežu ZN je nagovoril tudi švedski premier Göran Persson, ki s predsednikom Gabona Omarjem Bongom Ondimbo skupaj predseduje vrhu svetovnih voditeljev. Persson je v nagovoru pozval h kolektivni akciji, s katero bi preprečili izbruh konfliktov in genocidov ter zaščitili človekove pravice. Opozoril je pred izgubo več milijonov življenj, če ne bodo sprejete pomembne odločitve v boju proti svetovni revščini.
Bongo pa se je zavzel za večjo podporo pri promociji človekovih pravic in reševanju konfliktov. Kot je dejal, bi bilo brez pomena, če bi trajnostni razvoj zgradili brez miru in varnosti.
