Profesor newyorškega kolidža Baruch David Birdsell je s kolegi akademiki in analitiki tujim novinarjem v New Yorku skušal razložiti presenetljiv razplet ameriških predsedniških volitev, vendar je priznal, da to ne bo tako lahko. Ameriške ankete še nikoli doslej niso tako porazno zgrešile volilnih napovedi, je dejal in spomnil, da se je nekaj podobnega zgodilo z brexitom. "Še najbolje se je obnesel mehiški peso, ki je pravilno padel, ko je šlo Trumpu bolje," je malce zagrenjeno pripomnil Birdsell.
A nekaj stvari glede volitev je kljub temu kristalno jasnih, je dodal. Jasno je, da je republikanski predsedniški kandidat Donald Trump na volišča pritegnil vso svojo bazo belih moških in obenem dobil več podpore žensk.
"To ni tako veliko presenečenje, kot je morda to, kako slabo so delo opravili v kampanji demokratske kandidatke Hillary Clinton. V primerjavi z letom 2012 so dobili manj podpore pri vseh kategorijah volivcev. Dobila je manj temnopoltih glasov, manj glasov moških, Latinskoameričanov, revnih in bogatih ter tudi visoko izobraženih žensk oziroma žensk nasploh."
Konec z Obamovo zdravstveno reformo?
Prva tarča bo zanesljivo zdravstvena reforma predsednika Obame, čeprav ne bo tako enostavno, ker so določeni deli reforme priljubljeni.
"Radikalna ideologija ima svojega človeka v Beli hiši"
Nekdanji pomočnik obrambnega ministra ZDA Mitchel Wallerstein je dejal, da ga je v sredo zbudilo sporočilo 32-letne hčere iz Denverja, ki jo je bilo prvič do zdaj sram, da je Američanka. Main je menil, da bodo Trumpovi nasprotniki postali lojalna opozicija, ki mu bo pustila čas, da se sam uniči. "Mislim, da bomo še vedno na nogah, ko bo tega konec."
Izrazil je prepričanje, da bo v tem času zelo pomembno kakovostno, hitro in natančno ter uravnoteženo poročanje ameriških in mednarodnih medijev. Ti se v ZDA niso izkazali, predvsem ne televizijski, ki so po mnenju analitikov Trumpu dajali preveč prostora. Clintonovo so omenjali večinoma glede njene elektronske pošte in Clintonove fundacije. "Ker je bilo zgodb o njem toliko, so se ameriški volivci morda izgubili kot pri spremljanju vožnje O. J. Simpsona po avtocestah okrog Los Angelesa," pa je menila specialistka za nacionalno varnost in diplomacijo v Svetu za mednarodne odnose Carla Robbins. Prepričana je, da so časopisi svoje delo dobro opravili, televizije pa ne.
Velika uganka: Trumpova zunanja politika
Trumpova zunanja politika je za vse velika uganka. Nikoli ni govoril o vsebini, težava pa je, da ima predsednik ZDA veliko bolj proste roke glede zunanje politike kot domačih zadev.
"Imam vtis, da ni pričakoval zmage, saj nima okrog sebe skoraj nobenih izkušenih republikancev s področja zunanje politike ali nacionalne varnosti. Večina jih meni, da ni primeren za predsednika. Vprašanje je, ali si bodo premislili v dobro republike. Pa tudi on je zelo zamerljiv," je dejala Robbinsova in napovedala vrnitev nekdanjega veleposlanika pri ZN Johna Boltona, ki ni naklonjen zavezništvom.
Wallerstein je menil, da bo Trump težko razdrl jedrski sporazum z Iranom, ker ga je sklenilo več držav. "Če bomo odstopili od tega, bo začel Iran nemudoma proizvajati jedrsko orožje in na Bližnjem vzhodu bo jedrska tekma."
"V Siriji se bo morda dogovoril z Rusijo in podprl Bašarja al Asada. Hoče poraziti Islamsko državo, vendar noče v Irak. Želi biti agresiven, obenem pravi, da so ZDA preveč vpletene v tujini. Ne vem, kako bo to izvajal," je dejala Robbinsova.
Analitike skrbi napoved odstopanja od trgovinskih sporazumov, ker menijo, da Trump niti ne razume, kaj to pomeni. Skrbi jih, ali se zaveda, da ni v isti ligi z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, in ali je pripravljen na odločnost, če bo Rusija šla naprej v Ukrajini ali Baltiku, tu je še zaveza zvezi Nato. "Dejal je, da bo pomagal le tistim, ki plačajo, česar v severnoatlantski pogodbi ni," je dejal Wallerstein.
KOMENTARJI (69)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.