Francija je v sredo potrdila, da je libijskim upornikom začela dostavljati orožje. Vodja komisije Afriške unije (AU) Jean Ping pa je tovrstno dobavo orožja označil za početje, ki ogroža celotno regijo. Pred začetkom dvodnevnega srečanje AU je izrazil zaskrbljenost, da bo orožje lahko pristalo v rokah teroristov.
Ping sicer ni kritiziral neposredno Francije, izrazil pa je zaskrbljenost nad dobavo orožja libijskim upornikom. Kot je dejal pozno v sredo, ga ne skrbi, "kdo daje kaj". Po njegovem prepričanju pa to orožje že sedaj lahko doseže mednarodno teroristično mrežo Al Kaida in prekupčevalce.
Orožje bo uporabljeno za "destabilizacijo afriških držav in ugrabitve turistov, za katere plačujete odkupnine", je dejal Ping in dodal, da se bi dobava orožja lahko maščevala vladam, ki jo omogočajo. "Če bodo to orožje našli v puščavi, bo to problem za vse, tudi za vas (Zahodnjake). Ljudje, ki jih ugrabljajo, so Zahodnjaki," je še dejal.
Al Kaida v islamskem Magrebu, severnoafriška veja organizacije, sicer že od lanskega septembra zadržuje štiri francoske talce, februarja pa je ugrabila tudi Italijanko.
V generalštabu francoske vojske so v sredo potrdili, da so libijskim upornikom in prebivalstvu jugovzhodno od Tripolija lahko orožje s padali dostavili v začetku junija.
Moskva od Pariza zahteva pojasnila
Zaradi pošiljke je Francijo ostro kritizirala tudi Rusija. Zunanji minister Sergej Lavrov je dejal, da je Pariz s tem grobo prekršil resolucijo Varnostnega sveta ZN. Zato je Moskva od Pariza že zahtevala uradna pojasnila, verjetno pa bo o tem tekla beseda tudi v petek, ko bo Lavrov v Rusiji sprejel francoskega kolega Alaina Juppeja.
London je v odzivu na ravnanje Francije najprej sporočil, da dostavi orožja libijskim upornikom ni naklonjen, med drugim zaradi dvomov, da to dopušča resolucija Združenih narodov o operaciji v Libiji. Je pa zatem britanski zunanji minister William Hague danes sporočil, da bo Velika Britanija policijskim silam libijske opozicije poslala več tisoč neprebojnih jopičev, uniform in komunikacijske opreme.
Opremo bodo dostavili libijskemu prehodnemu nacionalnemu svetu s sedežem v Bengaziju. Kot je dejal Hague, bo oprema pomagala policiji pri zaščiti opozicijskih osebnosti, mednarodnih predstavnikov in nevladnih skupin v mestih na vzhodu Libije.
Ameriški vojaki v Libiji le v primeru reševalnih operacij
Senatni odbor za mednarodne odnose je v sredo s 14 glasovi proti petim potrdil predlog resolucije, ki dovoljuje ameriško udeležbo v operacijah zveze Nato v Libiji za eno leto. Vendar pa senatorji niso odobrili napotitve vojakov na libijska tla, razen v primeru reševalnih operacij.
Predstavniški dom je sicer pretekli teden zavrnil podoben ukrep, ker kongresniki menijo, da bi jih moral predsednik Barack Obama najprej prositi za dovoljenje in šele nato poslati nad Libijo ameriške vojake. Ti sicer sodelujejo le v zračnih operacijah oziroma nudijo logistično in drugo podporo zaveznikom v Natu.
Predsednik senatnega odbora demokrat John Kerry iz Massachusettsa je kolege vprašal, ali si res želijo ustaviti operacijo zveze Nato in to v času, ko je polkovnik Moamer Gadafi zabarikadiran v Tripoliju, ko je Mednarodno kazensko sodišče izdalo nalog za njegovo aretacijo zaradi zločinov proti človečnosti in ko ameriške enote podpirajo Natovo misijo, ki želi preprečiti nova grozodejstva.
Obamov pravni svetovalec se je sicer pred potrditvijo predloga resolucije v odboru najprej prepiral s senatorji o tem, ali je imel Obama pooblastila za udeležbo v Libiji. Harold Koh je trdil, da Obama ni potreboval kongresne avtorizacije, ker ne gre za vojno, niti za sovražnosti v takšnem obsegu, da bi veljal zakon o vojnih pooblastilih iz leta 1973, ki predsedniku nalaga, da po 60 dneh tovrstne aktivnosti zaprosi za kongresno dovoljenje.
Resoluciji je nasprotoval vodilni republikanec v odboru Richard Lugar iz Indiane, ki meni, da ZDA nimajo kaj iskati v Libiji, kjer nimajo nobenega ključnega interesa, ker so že vpletene v dve vojni in se ukvarjajo s tisoči milijardami dolarjev dolga. Lugar je prav tako zavrnil, da ZDA niso udeležene v vojna dejanja, četudi prepuščajo večino napadov drugim državam. "Če bi kdo na ta način podpiral Al Kaido ali talibane, bi ga ZDA zanesljivo obravnavale kot udeleženca v sovražnih dejanjih proti ZDA," je dejal Lugar.
KOMENTARJI (16)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.