Ameriški veleposlanik potrdil Trumpovo izsiljevanje: Delal sem po njegovih navodilih

Sondland je zadnja v vrsti prič, ki potrjujejo vzročno povezavo med nakazilom kongresno potrjene pomoči Ukrajini za obrambo pred rusko agresijo z uvedbo preiskave o nekdanjem podpredsedniku ZDA Josephu Bidnu, njegovem sinu Hunterju Bidnu in ukrajinskem vpletanju v ameriške volitve leta 2016. Po njegovih besedah je šlo za "uslugo za uslugo" (quid pro quo).

Sondlandovo pričanje je najpomembnejše doslej, ker je prvi, ki je slišal to pogojevanje naravnost od Trumpa. Hotelir, ki si je veleposlaniški položaj prislužil z nakazilom milijona dolarjev za Trumpovo inavguracijo, je kongresu priskrbel tudi elektronsko pošto in sporočila, ki dokazujejo, da je za izsiljevanje vedelo več ljudi znotraj ožjega Trumpovega kroga.

"Gospod Giuliani je izražal želje predsednika ZDA in vemo, da so bile te preiskave pomembne za predsednika," je dejal Sondland in razložil, da je bilo popolnoma jasno, da je Trump ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu obisk v Beli hiši pogojeval s preiskavami.

Demokrati so preiskavo pred ustavno obtožbo sprožili po prijavi žvižgača, da je Trump v telefonskem pogovoru 25. julija izsiljeval Zelenskega oziroma "prosil za uslugo" preden odobri pomoč. Trump je delni prepis pogovora objavil in še vedno vztraja, da z njim ni nič narobe. Prav tako še vedno trdi, da ni šlo nikoli za "quid pro quo".

"Vem, da člani tega odbora pogosto oblikujejo ta zapletena vprašanja v eno enostavno vprašanje – ali je šlo za quid pro quo? Kot sem že prej povedal glede telefonskega pogovora in srečanj v Beli hiši, je odgovor pritrdilen," je dejal Sondland.

Potrdil je tudi, da se je 26. julija iz kijevske restavracije pogovarjal po telefonu s Trumpom, kar potrjuje izjave dveh diplomatov. Povedal je tudi, da je podpredsedniku ZDA Miku Penceu izrazil skrbi zaradi povezovanja vojaške pomoči Ukrajini s preiskavami. "To v vladi ni bila nobena skrivnost," je dejal Sondland.

'Delal sem po navodilih Trumpa'

V pričakovanju napadov je sebe opredelil kot prepričanega republikanca, ki je pač sledil navodilom predsednika ZDA. Zavrnil pa je namige, da bi sam ali skupaj z nekdanjim odposlancem za Ukrajino Kurtom Volkerjem in ministrom za energijo Rickom Perryjem vodil svojo politično operacijo v Ukrajini. Delal je po navodilih Trumpa, kaj se dogaja, pa naj bi vedeli vsi v vrhu vlade. Pri tem je omenil državnega sekretarja Mika Pompea in bivšega svetovalca za nacionalno varnost Johna Boltona. "Vedela sta, kaj počnemo in zakaj," je dejal Sondland.

Predsednik odbora za obveščevalne zadeve, kjer potekajo zaslišanja Adam Schiff je zato opozoril Pompea in druge v vladi, ki zavračajo sodelovanje v preiskavi, da to delajo na lastno odgovornost v svojo škodo. "Oviranje kongresa je bilo vključeno v ustavno obtožbo v času afre Watergate," je opozoril Schiff in s tem namignil, da lahko tudi člane Trumpove vlade čaka pregon in zapor.

Sondland je precej zmedel Trumpovo obrambo pred ustavno obtožbo in vodilni republikanec v odboru za obveščevalne zadeve Devin Nunes je uvodoma veleposlanika branil ter prikazoval kot žrtev. Nunes je s kolegi še naprej vztrajal, da se zasliši žvižgača, ki je opozoril na sporni telefonski pogovor. Vendar pa je žvižgač povsem nepomemben, odkar je Trump objavil delni prepis pogovora.

Po Sondlandovem pričanju bi demokrati lahko zaprli preiskavo in šli na potrditev obtožnice proti Trumpu, ker je jasno, da je predsednik ZDA od tuje vlade izsiljeval pomoč, da bi jo zagodel domačim političnim nasprotnikom.

Demokrati morajo sedaj le še prepričati porotnike na procesu proti Trumpu in bo odstavljen. To pa ne bo enostavno, saj so porotniki senatorji, med katerimi prevladujejo republikanci, ki se bojijo Trmpovega vpliva na volilno bazo. Predsednik republikancem tudi koristi z imenovanjem konservativnih sodnikov in vodenjem konservativne notranje politike.

Redkobeseden Trump: Sondlanda ne poznam zelo dobro

Na odmevno pričanje Sonlanda pa se je na poti v Teksas odzval tudi Trump. Pred novinarji je bil tokrat nenavadno redkobeseden. Zagotovilo, da od Ukrajine ni zahteval ničesar, je prebral z lista papirka, ki ga je imel pred seboj, nato pa dejal, da je vsega konec, s čimer je mislil na preiskavo pred ustavno obtožbo.

Novinarjem je zagotovil tudi, da Sondlanda niti ne pozna. "Ne poznam ga zelo dobro. Nisem veliko govoril z njim. Ni človek, ki bi ga dobro poznal. Se mi pa zdi prijazen možakar," je dejal Trump o priči preiskave pred ustavno obtožbo, ki ga je neposredno povezala z izsiljevanjem Ukrajine.

Trumpova trditev, da Sondlanda ne pozna, ni verodostojna. Bogati hotelir, ki mu je nakazal milijon dolarjev za inavguracijo, je bil pogosto z njim v stiku, še posebej glede Ukrajine. To je nenavadno, saj so bili za politiko do Ukrajine tehnično zadolženi drugi, ne veleposlanik pri EU.

Poleg tega je Trump Sondlanda še 8. oktobra hvalil kot res dobrega moža in velikega Američana. Stališče je spremenil 8. novembra, ko je Sondland spremenil svojo uvodno izjavo na tajnem kongresnem zaslišanju pred ustavno obtožbo in priznal, da je vedel, da je izplačilo pomoči vezano na preiskave demokratov.

Nekdanji tožilec Starr ugibal, da je morda Trumpove zgodbe že konec

Republikanci so doslej branili Trumpa, češ da ga nobena priča ni obremenila iz prve roke. Sondland je to storil, saj je govoril s Trumpom o zahtevi za preiskave političnih nasprotnikov v zameno za vojaško pomoč za obrambo proti Rusiji.

Njegovo pričanje je udarilo kot strela z jasnega in celo nekdanji posebni tožilec Ken Starr, ki je vodil preiskavo pred ustavno obtožbo Billa Clintona, je ugibal, da je morda res vsega konec. Vprašal se je, ali je morda napočil čas, da se republikanski senatorji odpravijo v Belo hišo in Trumpu predlagajo, naj odstopi s položaja. Podobno se je zgodilo predsedniku Richardu Nixonu zaradi afere Watergate.